Nova zakonska pravica do celodnevnega varstva: izobraževanje za vse otroke!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Od leta 2026 bodo osnovnošolci v Nemčiji imeli zakonsko pravico do celodnevnega varstva. To spodbuja enake možnosti in izobraževanje.

Ab 2026 haben Grundschüler*innen in Deutschland einen Rechtsanspruch auf Ganztagsbetreuung. Dies fördert Chancengleichheit und Bildung.
Od leta 2026 bodo osnovnošolci v Nemčiji imeli zakonsko pravico do celodnevnega varstva. To spodbuja enake možnosti in izobraževanje.

Nova zakonska pravica do celodnevnega varstva: izobraževanje za vse otroke!

S šolskim letom 2026 bo v Nemčiji začela veljati zakonska pravica do celodnevnega varstva v osnovnih šolah. Ta nova uredba ponuja vsem učencem od prvega razreda naprej možnost, da izkoristijo celodnevno podporo, ki vključuje 40 ur na teden. Med to pomembno reformo se šole soočajo z izzivom razvoja novih konceptov, ki daleč presegajo čisto šolsko izobraževanje. Pričakovanja so visoka, saj novost vidijo kot priložnost za spodbujanje enakega dostopa do izobraževanja in osebne rasti za vse otroke. MyNewsdesk poroča, da se bo prihodnja zvezna konferenca združenja Pestalozzi-Fröbel (pfv) 26. in 27. septembra v Bambergu osredotočila na temo enakih možnosti skozi zgodnjo vzgojo.

Strokovnjakinja in univerzitetna profesorica prof. Anke König poudarja, da predšolska vzgoja odločilno vpliva na izobraževalne biografije otrok. Zlasti ima pomembno vlogo kakovost jasli in vrtcev. Pravzaprav programi zgodnjega učenja pogosto ne dosežejo otrok, ki jih najbolj potrebujejo. V Nemčiji je dostop do izobraževanja močno odvisen od družbenega okolja. Nova zakonska pravica velja za prelomnico v izobraževalni politiki in naj bi pomagala odpraviti obstoječe neenakosti. Na izobraževanje se na splošno gleda kot na osrednji dejavnik socialne kohezije.

Izzivi in ​​priložnosti izvedbe

Uvedba zakonske pravice prinaša tako priložnosti kot izzive na lokalni ravni in ravni izobraževalne politike. Zvezno ministrstvo za družino, starejše občane, ženske in mladino navaja, da so za organizacijsko izvedbo odgovorne občine, pri čemer je načrtovana ponudba močno odvisna od potreb družin. Odločilno vlogo igrajo tudi izobraževalne politike držav, saj mora vsaka šola razviti individualni celodnevni koncept. To pa ne sme pripeljati do tega, da bi šole postale zaprte ustanove.

Predvidena reforma zahteva tudi upoštevanje obstoječih zakonskih pravic, kot so tiste v zvezi z vrtci. Izkušnje kažejo, da enake možnosti še niso dosežene in prihaja do neenakosti pri dostopu do ponudb, ki je pogosto odvisna od zaposlitve staršev. Še posebej zaskrbljujoče so razmere v vrtcih, ki jih obiskujejo otroci iz socialno ogroženih družin, saj se pogosto spopadajo z nižjo kakovostjo. Zakonska pravica je torej vezana na zakon o vrtcu in poleg izobraževanja predvideva tudi vzgojo in varstvo.

Finančna podpora in prihodnost

Zvezna vlada podpira širitev celodnevnega varstva s 3,5 milijarde evrov za občinsko izobraževalno infrastrukturo. Po navedbah ministrstva je predvidena letna posodobitev pravice do šolskega leta 2029/30, pri čemer bo ureditev zasidrana v osmem socialnem zakoniku (SGB VIII). Starši se lahko svobodno odločijo, ali želijo ponujeni koncept uporabljati in v kakšnem obsegu. Novi predpisi predvidevajo tudi počitniško varstvo z najdaljšim obdobjem zaprtja štiri tedne, čeprav to lahko urejajo zvezne države. Nemška UNESCO komisija poudarja, da je dostop do visokokakovostne izobrazbe bistveni cilj in da lahko zlasti prikrajšani otroci koristijo podporo v zgodnjem otroštvu.

Novosti v celodnevnem varstvu torej ne pomenijo le reforme, ampak tudi poziv zveznim, državnim in lokalnim oblastem, da sistematično izboljšajo kakovost predšolske vzgoje in vključijo vse otroke v enake izobraževalne možnosti. Zakonita pravica lahko spodbuja vključujočo izobraževalno krajino, v kateri se raznolikost obravnava kot priložnost.