Kmetijsko gozdarstvo: Prihodnost kmetijstva za večji donos in raznolikost!

Kmetijsko gozdarstvo: Prihodnost kmetijstva za večji donos in raznolikost!

Kmetijsko gozdarstvo se je uveljavilo kot pionirski pristop, ki ne le spodbuja biotsko raznovrstnost, ampak tudi povečuje odpornost kmetijskih sistemov na tveganja podnebnih sprememb. Po podatkih univerze v Hohenheimu, ki je izvedla obsežno dolgoročno študijo, ta metoda uspešno združuje drevesa in grmovnice s poljedelstvom in pašništvom. Študija, ki je zbirala podatke v 17-letnem obdobju, poudarja učinkovitost drevesnih vrst v zmernem podnebju pri stabilizaciji pridelka.

Raziskave na Ihinger Hofu v Renningenu, enem najstarejših kmetijsko-gozdarskih poskusnih območij v Nemčiji, so pokazale, da so razdalja med vrstami dreves, drevesne vrste ter prst in podnebne razmere odločilnega pomena. Analizirali smo pridelke petih ozimnih poljščin – med drugim ozimnega graha, tritikale in ogrščice – v sedmih rastnih sezonah med letoma 2012 in 2023. Rezultati so razkrivajoči: največji pridelek je bil izmerjen na razdalji od 12 do 18 metrov od drevesnih vrst, sredi drevoreda (18 do 24 metrov) pa je bil opazen upad.

Vpliv drevesnih vrst na pridelek

Zanimivo je predvsem to, da je zasaditev vrbe v bližini dreves povzročila zmanjšan pridelek zaradi tekmovanja za svetlobo, vodo in hranila. Nasprotno pa so žive meje pokazale mikroklimatski zaščitni učinek, ki je ugodno vplival na donos sosednjih rastlin. Med vrstami orehov pa ni bilo bistvenih razlik v pridelku znotraj ploskev. Rezultati tudi poudarjajo, da lahko drevesne vrste stabilizirajo donos, tudi v sušnih obdobjih, z ustvarjanjem mikroklimatskega gradienta.

Za nadaljnji napredek teh raziskav Fundacija Eva Mayr-Stihl do konca leta 2025 financira koordinacijski urad za raziskave kmetijsko-gozdarskih sistemov z 260.000 evri. To mesto je namenjeno podpori povezovanja raziskovalcev in spodbujanju interdisciplinarnih projektov. Od poletnega semestra 2024 bo na Univerzi v Hohenheimu na voljo tudi nov magistrski modul o kmetijsko-gozdarstvu.

Trajnostno kmetijstvo s kmetijsko gozdarstvom

Koristi agrogozdarstva presegajo zgolj povečanje donosa. Namen projekta AGROMIX, ki ga financira EU, je evropsko kmetijstvo narediti trajnostno. Profesor Ulrich Dirt z Univerze v Coventryju poudarja, da lahko združevanje agrogozdarstva in tradicionalnega kmetijstva zmanjša nestabilnost dohodka in poveča trajnost. Projekt združuje kmete, raziskovalce in oblikovalce politik, da razvijejo praktična orodja za izvajanje agroekoloških rešitev.

Osrednji vidik projekta AGROMIX je analiza socialno-ekonomskih storitev in vrednostnih verig kmetijsko-gozdarskega sektorja. Z zbiranjem informacij z osmih dolgoročnih kmetijsko-gozdarskih poskusnih mest je cilj razviti intuitivne modele in orodja, ki podpirajo kmetijske operacije. Piloti in obsežno usposabljanje v različnih podnebnih območjih po Evropi bodo pomagali pri spodbujanju prehoda na boljše sisteme rabe zemljišč.

Poleg tega projekt vključuje objavo priročnika o kooperativnem oblikovanju kmetijsko-gozdarskega gospodarstva in razvoj informacijskih listov o politikah za posamezne države. Rezultat teh ukrepov bo oblikovanje „evropske kmetijsko-gozdarske strategije“, ki temelji na trajnostnih ciljih EU. Celovita dokumentacija in izvedba delavnic v različnih državah služita dolgoročni implementaciji kmetijsko-gozdarskih rešitev.

Na splošno kombinacija praktičnih ugotovitev in znanstvenih raziskav kaže, da je kmetijsko-gozdarstvo obetaven koncept za trajnostni razvoj kmetijstva. Raznolikost narave se učinkovito izkorišča za zagotavljanje donosov in hkrati uresničevanje ekoloških in ekonomskih prednosti.