Pionirji alg v Baltskem morju: Nova študija opozarja na podnebne spremembe!

Pionirji alg v Baltskem morju: Nova študija opozarja na podnebne spremembe!

Fitoplankton, zlasti vrsta diatomeje Skeletonema marinoi, igra ključno vlogo v morskem prehranjevalnem spletu Baltskega morja in pomembno vpliva na globalno podnebje s proizvodnjo kisika in vezavo ogljika. V okviru projekta PHYTOARK je interdisciplinarna raziskovalna skupina preučevala genetsko sestavo in raznolikost te vrste alg v zadnjih 8000 letih. Rezultati, objavljeni v reviji Global Change Biology, poudarjajo pomemben vpliv človekovih dejavnosti na stabilnost populacij alg. Medtem ko so genetski vzorci diatomej ostali nespremenjeni tisoče let, so v zadnjih nekaj stoletjih pokazale drastične spremembe, ki so povezane s človeškim posegom uni-konstanz.de poročali.

V okviru intenzivne raziskave so na dnu Baltskega morja izvedli vrtanje usedlin, da bi pridobili genetski material. Ostanki DNK diatomej, stari do 8000 let, so bili uspešno ekstrahirani iz jeder sedimentov. Ta analiza se opravi s sekvenciranjem DNK iz kloroplastov in mitohondrijev. Študija je pokazala, da je genetska sestava teh populacij alg ostala stabilna v daljših časovnih obdobjih, razen sprememb v ekstremnih podnebnih fazah. V zadnjih stoletjih pa so se te spremembe pospešile, kar je mogoče pripisati povečani uporabi Baltskega morja, ladijskemu prometu, obalni gradnji in vnosu hranil iz kmetijstva.

Podrobnosti in cilji raziskave

Raziskovalni projekt PHYTOARK, ki se je začel na Leibnizovem inštitutu za raziskave Baltskega morja Warnemünde v začetku maja 2021, želi podrobno raziskati učinke podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost v morjih, zlasti na fitoplankton v Baltskem morju. Vključuje deset raziskovalnih ustanov iz Nemčije, Finske, Švedske in ZDA, vključno s Senckenbergovim raziskovalnim centrom za biotsko raznovrstnost in podnebje ter univerzama v Hamburgu in Konstanzu. Vodja je dr. Anke Kremp, izkušena ekologinja fitoplanktona. Študijo podpira Leibniz Association s približno 1 milijonom evrov v obdobju treh let sencenberg.de poročali.

Fascinanten vidik študije je uporabljena metodologija, ki združuje paleookoljske raziskave, eksperimentalno ekologijo planktona in modeliranje ekosistemov. Z analizo okoljske DNK iz vzorcev sedimentov postane mogoče ustvariti časovne serije DNK, ki omogočajo sklepanje o preteklih okoljskih pogojih, kot so slanost, kisik in temperatura. Cilj je rekonstruirati fitoplanktonske skupnosti Baltskega morja v različnih časovnih obdobjih in raziskati evolucijske prilagoditve na spremembe, povezane s podnebjem.

Varstvo podnebja in tehnološke inovacije

Poleg omenjenih študij obstaja še ena pomembna pobuda Centra GEOMAR Helmholtz za raziskovanje oceanov Kiel. Tu se je začel nov projekt svetilnika AI, imenovan KIMMCO, ki se ukvarja z zaščito naravnega podnebja v Baltskem morju. Cilj je natančneje zabeležiti vlogo fitoplanktona pri varovanju podnebja. Čeprav fitoplankton predstavlja le 1-2 % rastlinske biomase, je odgovoren za skoraj 40 % svetovnega vnosa CO2. geomar.de poudarjeno.

Projekt KIMMCO, ki je financiran s približno 2,16 milijona evrov, vodi prof. dr. Anja Engel in uporablja inovativno kombinacijo senzorskih meritev, mikroskopskih kamer in satelitskega daljinskega zaznavanja za zagotavljanje informacij o produktivnosti fitoplanktona in sestavi vrst v realnem času. Kot del akcijskega programa za zaščito naravnega podnebja (ANK) zveznega ministrstva za okolje naj bi KIMMCO postavil temelje za mednarodne programe spremljanja in okoljske kazalnike.

Ti interdisciplinarni raziskovalni pristopi kažejo, kako pomembno je ohranjanje in razumevanje morske biotske raznovrstnosti – zlasti fitoplanktona – za boj proti podnebnim spremembam in zaščito oceanov. Vpliv človeka na naravne sisteme je očiten in nujno zahteva trajnostne in inovativne rešitve.