Državljani EU zahtevajo zaščito demokracije – kako daleč seže potrpežljivost?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Grozd odličnosti "Politika neenakosti" na Univerzi v Konstanzu raziskuje pričakovanja državljanov EU glede demokracije v EU.

Der Exzellenzcluster "The Politics of Inequality" der Uni Konstanz untersucht EU-Bürgererwartungen zur Demokratie in der EU.
Grozd odličnosti "Politika neenakosti" na Univerzi v Konstanzu raziskuje pričakovanja državljanov EU glede demokracije v EU.

Državljani EU zahtevajo zaščito demokracije – kako daleč seže potrpežljivost?

Izzivi za demokracijo v Evropski uniji so nujnejši kot kdaj koli prej. V državah članicah, kot sta Madžarska in Poljska, je svoboda tiska pogosto okrnjena, medtem ko je ogrožena neodvisnost sodstva. Ta problem, znan kot »demokratično nazadovanje«, opisuje postopno erozijo demokratičnih sistemov v teh državah. EU kot skupnost demokratičnih držav se sooča z resno krizo, ki je ni mogoče prezreti. To poroča Univerza v Konstanzu in poudarja potrebo po trdnih pravilih igre za zaščito demokracije, zlasti glede na naraščajoče napetosti znotraj Unije.

Aktualna študija grozda odličnosti »Politika neenakosti« na Univerzi v Konstanzu preučuje pričakovanja državljanov EU glede odziva skupnosti na ta pojav. Rezultati, objavljeni v Journal of European Public Policy, kažejo, da velika večina državljanov EU zahteva ukrepe za zaščito demokracije. Raziskave iz Nemčije, Italije, Poljske in Švedske podpirajo to ugotovitev in ponazarjajo željo po učinkovitem akcijskem načrtu.

Rezultati študije

Politolog Max Heermann, ki je prvi avtor študije in trenutno dela na ETH Zürich, poudarja, da je večina državljanov pripravljena sankcionirati države članice, ki kršijo demokratična ali ustavna načela. Poudarjeno je, da ta pripravljenost ne izhaja iz zlonamernosti, temveč iz uvida, da lahko skupnost deluje le, če se vse države držijo dogovorjenih pravil. Dirk Leuffen, drugi soavtor, dodaja, da je uporaba ugotovitev vedenjske ekonomije v medvladnih odnosih v EU vznemirljivo raziskovalno področje.

Sharon Baute, nižja profesorica na univerzi v Konstanzu, poudarja, da so državljani manj solidarni z državami članicami, ki kršijo pravila igre. To je ključna ugotovitev študije, ki poudarja nujnost, da EU izvede strožje ukrepe za zaščito demokracije. Visoka stopnja podpore sankcijam bi morala spodbuditi EU, da jih dosledno izvaja.

Demografski strahovi in ​​grožnje

Nekateri od teh problemov bodo obravnavani v ločenem samoiniciativnem poročilu, katerega razprava je predvidena 28. februarja, glasovanje pa 29. februarja. To jasno kaže, da Evropski parlament dejavno išče rešitve za boj proti grožnjam demokraciji. To je nujno za zagotovitev celovitosti EU kot zveze ustavnih držav, hkrati pa je treba javnost v prizadetih državah seznaniti s temi vprašanji.

Trenutni izzivi in ​​želja po ukrepanju za obrambo demokracije zahtevajo nujno ukrepanje evropskih institucij. Naloga je jasna: EU mora za ponovno pridobitev zaupanja državljanov aktivno zagotoviti spoštovanje demokratičnih pravil igre.

Univerza v Konstanzu
Evropski parlament