Hengstbergerjev simpozij v Heidelbergu: Filozofija v središču znanosti

Hengstbergerjev simpozij v Heidelbergu: Filozofija v središču znanosti

Hengstbergerjev simpozij z naslovom »Konstrukcija in eksperiment: filozofska metoda pri Kantu in nemškem idealizmu« bo potekal na Univerzi v Heidelbergu od 1. do 4. septembra 2025. Ta simpozij je posvečen znanstveni naravi filozofije in bo združil okoli 40 strokovnjakov. Poleg priznanih predavateljev bodo prisotni tudi mladi znanstveniki, ki bodo temo podrobneje osvetlili.

Simpozij organizirata dr. Jelscha Schmid, akademski svetovalec na filozofskem seminarju Ruperto Carola, in dr. Simon Schüz, raziskovalni asistent na Inštitutu za filozofijo na Tehnični univerzi Porenje-Pfalška v Kaiserslautern-Landau. Oba sta leta 2024 prejela Hengstbergerjevo nagrado, ki jo vsako leto podelijo trem mladim znanstvenikom ali ekipam znanstvenikov za izvedbo interdisciplinarnega simpozija na mednarodnem znanstvenem forumu v Heidelbergu. Nagrada je vredna 12.500 evrov.

Nemški idealizem in njegovi protagonisti

Osrednja tema simpozija je nemški idealizem, filozofsko gibanje, ki se je v Nemčiji pojavilo konec 18. in v začetku 19. stoletja. To gibanje se je razvilo iz dela Immanuela Kanta v 1780-ih in 1790-ih. Nemški idealizem je tesno povezan z romantičnim mišljenjem in revolucionarnimi političnimi idejami razsvetljenstva. Kantova filozofija, monumentalna v tem obdobju, omejuje znanje na objekte možne izkušnje in predpostavlja, da nam prava narava realnosti ostaja nespoznavna. To omejitev so njegovi nasledniki, vključno z Johannom Gottliebom Fichtejem, Georgom Wilhelmom Friedrichom Heglom in Friedrichom Wilhelmom Josephom Schellingom, interpretirali kot izziv celovitejši epistemologiji.

Fichte je zavrnil Kantov koncept »stvari v sebi« in trdil, da je subjektivnost vir zunanje realnosti. Nasprotno pa je Schelling trdil, da med idealnimi in resničnimi predstavami ni razlike. Hegel pa je razvil koncept absolutnega duha in poudaril pomen zgodovine in intersubjektivnosti v svoji filozofiji. Njegov vpliv na filozofsko razpravo je mogoče čutiti še danes.

Cilj simpozija je preučiti sprejemanje in prisvajanje znanstvenih metod v tej klasični nemški filozofiji. Posebej je poudarjena funkcija konstruktivnega in eksperimentalnega pristopa. Dogodek bo potekal pretežno v angleščini in bo zagotovil platformo za mlade znanstvenike in uveljavljene akademike, ki se želijo ukvarjati s temami nemškega idealizma.

Interdisciplinarni diskurz

Nemški idealizem ni samo teoretično, temveč tudi zgodovinsko gibanje, ki ga po Kantu imenujemo postkantovski idealizem. Ta doba ni oblikovala samo filozofije v Nemčiji, ampak je imela vpliv tudi v Združenih državah, zlasti v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Tukaj je intelektualna elita iskala nove odgovore na izzive svojega časa in jih našla v mislih nemških idealistov.

Predavanja in razprave v okviru Hengstbergerjevega simpozija so namenjene ponazoritvi nenehne pomembnosti tega filozofskega gibanja in osvetlitvi metodoloških pristopov, ki so osrednjega pomena za razumevanje znanstvene narave filozofije. S kombinacijo uveljavljenih mislecev in svežih pogledov bo ta simpozij dragocen prispevek k aktualni filozofski razpravi.