Kobilice na misiji pošasti: Kako beljakovina nadzoruje nastanek roja!

Kobilice na misiji pošasti: Kako beljakovina nadzoruje nastanek roja!

9. marca 2025 se pojavijo nove znanstvene ugotovitve o obnašanju kobilic in njihovem vplivu na prehransko varnost. Puščavske kobilice, znane po tem, da delujejo v velikih rojih, lahko vplivajo na oskrbo s hrano enega od desetih ljudi. Do teh ugotovitev je prišlo z raziskavo grozda odličnosti »Kolektivno vedenje« na Univerzi v Konstanzu, ki je bila izvedena med kugo kobilic v vzhodni Afriki leta 2020.

Ključna ugotovitev teh študij je pojav rojev kobilic. Nastanejo, ko se neleteče mlade živali združijo in aktivno odkorakajo na nove pašnike. Ključ do nadzora teh škodljivcev je v razumevanju gibanja znotraj roja. Tradicionalno so modeli kolektivnega gibanja živali temeljili na konceptu »delcev na lastni pogon«. Ti predpostavljajo, da se živali orientirajo po smeri gibanja svojih sosedov. Toda raziskave kažejo, da ta predpostavka ne drži.

Nov vedenjski model kobilic

Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji Science, ovržejo klasične modele. Kobilice se ne orientirajo glede smeri gibanja svojih sovrstnikov. Namesto tega njihova skupinska formacija sledi novemu kognitivnemu modelu, ki temelji na koherentnih vizualnih senzoričnih vtisih. Eksperimenti v okoljih navidezne resničnosti so pokazali, da kobilice niso sledile smeri, temveč frontalno približevanje enemu od dveh virtualnih rojev. To nakazuje, da je kakovost vizualnih informacij ključnega pomena za njihove gibalne odločitve.

Poleg tega so študije pokazale, da je treba na kobilice gledati kot na kognitivne subjekte, ki aktivno zaznavajo svojo okolico. To razumevanje ne bi samo omogočilo boljših strategij za zadrževanje rojev kobilic, temveč bi bilo pomembno tudi na področjih, kot sta robotika in umetna inteligenca.

Vpliv okoljskih dejavnikov na obnašanje jate

Vzporedno s temi rezultati raziskav obstajajo ugotovitve o dejavnikih, ki vodijo do nastanka roja. Kobilice selivke so običajno samotarska bitja, ki jedo določene rastline. Toda v sušnih obdobjih, ko so zaloge hrane omejene, se njihovo obnašanje močno spremeni. Evropska skupina raziskovalcev je odkrila, da določena beljakovina, znana kot kinaza A, sproži družbeno vedenje kobilic. Posledica tega je povečana aktivnost, sprememba barve v rdečo in nastanek ogromnih rojev, ki lahko očistijo velika območja.

Te spremembe se lahko zgodijo v nekaj urah, ko živali, motivirane z lakoto in razočaranjem, iščejo nove pašnike. Raziskave tudi kažejo, da lahko že določen odmerek beljakovin sproži nastanek rojilnega vedenja. Strategije, namenjene blokiranju tega proteina, bi torej lahko bile v pomoč pri preprečevanju prihodnjih kug in s tem izboljšanju prehranske varnosti v prizadetih regijah.

Če povzamemo, trenutne raziskave na Univerzi v Konstanzu in spremljevalne študije ponazarjajo kompleksnost in dinamiko rojenja kobilic. Te ugotovitve ne morejo samo preoblikovati razumevanja nadlog kobilic, ampak imajo tudi daljnosežne posledice za obvladovanje takšnih ekoloških izzivov.

Za več poglobljenih informacij o nadlogah kobilic in mehanizmih za njimi obiščite članke iz Univerza v Konstanzu, Science.de in druge obsežne študije.