Mladi raziskovalci v središču pozornosti: 50.000 evrov za briljantne ideje!

Mladi raziskovalci v središču pozornosti: 50.000 evrov za briljantne ideje!

17. oktobra 2025 se bodo začele priprave na Dan znanosti mladih raziskovalcev 2025, ki bo potekal 22. oktobra 2025 na Univerzi v Ulmu. Otvoritev dogodka ob 16.30 uri. v multimedijski sobi N27 in ponuja mladim znanstvenikom možnost predstavitve svojih raziskovalnih projektov v obliki znanstvenega slama. Za najboljše ideje so na voljo možnosti financiranja do 50.000 evrov, zaradi česar je ta dan znanosti eden najbolj edinstvenih dogodkov v Nemčiji.

Poseben poudarek bo dr. Jan-Martin Wiarda, priznani znanstveni novinar, ki bo imel gostujoče predavanje. Njegova tema, »Akademska svoboda v času politične negotovosti«, bo zagotovo spodbudila udeležence k razmisleku o izzivih akademske svobode in o tem, kako lahko ti vplivajo na raziskave. Dogodek poteka že petič in ponuja platformo za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativne moči med mladimi znanstveniki.

Nagrade in mreženje

Konkurenca je huda, nagrade pa privlačne: prvouvrščeni se lahko veseli 50.000 evrov, drugouvrščeni pa 30.000 evrov. Žirijo sestavljajo člani upravnega odbora ProTrainU junior academy. Ta visoka raven financiranja je znak zavezanosti mladim raziskovalcem.

Po programu imajo udeleženci priložnost, da se med seboj pogovarjajo in navežejo dragocene stike na dogodku mreženja. Srečanje je posebej ekskluzivno, saj ima 15 udeležencev možnost neposrednega srečanja z dr. zamenjavo Jan-Martina Wiarda. Generalni direktorici ProTrainU, Clarissa Gobiet in dr. Cornelia Estner, sta na voljo za vsa vprašanja. Dodatne informacije o dogodku najdete na spletni strani univerze Ulm: www.uni-ulm.de/scienceday.

Vloga znanstvenega novinarstva

Fokus dogodka ni naključen, saj ima znanstveno novinarstvo osrednjo vlogo v komunikaciji med znanostjo in družbo. Kot poudarja Zvezno ministrstvo za raziskave, tehnologijo in vesolje (BMFTR), znanstveno komuniciranje spodbuja izmenjavo med znanostjo, družbo, gospodarstvom in politiko. Poleg tega neodvisno in kakovostno znanstveno novinarstvo prispeva k ohranjanju demokracije. Vendar pa je znanstveno novinarstvo zaradi izzivov digitalne transformacije vse bolj pod pritiskom.

BMFTR se aktivno zavzema za krepitev neodvisnega znanstvenega novinarstva in je zato ustanovil Inovacijski sklad za znanstveno novinarstvo. V sodelovanju s Fundacijo Joachima Herza in Znanstveno tiskovno konferenco (WPK) bo izvedena spremljajoča raziskava, katere rezultati bodo razvili na dokazih temelječe strategije rešitev za znanstveno novinarstvo. Poseben poudarek je na razvoju generativne umetne inteligence, ki ponuja tako izzive kot nove pristope za znanstveno novinarstvo.

Cilj projektov, kot je »Razširjeno znanstveno novinarstvo II« v Znanstvenem medijskem centru (SMC), je dati rezultate in orodja raziskav na voljo izvajalcem. Mrežne platforme, kot je #FactoryWisskomm, ponujajo prostor za izmenjavo akterjev ter razprave o rešitvah in inovacijah v znanstveni komunikaciji. Te pobude za trajnostno znanstveno komunikacijo so ključnega pomena za ohranjanje dialoga med disciplinami v prihodnosti.