Boj proti tigrastemu komarju: nove karte za zdravstvo!

Boj proti tigrastemu komarju: nove karte za zdravstvo!

Boj proti boleznim, ki jih prenašajo komarji, je vedno večji izziv za zdravstvene oblasti po vsem svetu. Zlasti egiptovski tigrasti komar, znanstveno znan kot Aedes aegypti, se je uveljavil kot pomemben prenašalec bolezni, kot so denga, zika, čikungunja in rumena mrzlica. Raje se razmnožujejo v stoječi vodi, zbrani v umetnih posodah, kot so rezervoarji za vodo ali gume. Ti habitati se povečujejo zaradi naraščajoče urbanizacije, kot pojasnjuje dr. Knoblauch iz raziskovalne skupine za geoinformatiko pri IWR. Nadzor nad populacijo komarjev je ključnega pomena v mnogih mestnih območjih, saj je globalna razpoložljivost cepiva skoraj izključno proti rumeni mrzlici.

Najučinkovitejši ukrepi za zatiranje komarjev Aedes aegypti ostajajo zatiranje vektorjev z odpravo mest razmnoževanja in uporabo insekticidov. Za ciljno uporabo teh metod so nujni natančni zemljevidi, ki prikazujejo potencialne habitate komarjev. Nedavna študija je pokazala, da je bilo mogoče z uporabo prosto dostopnih geoprostorskih podatkov, vključno s satelitskimi posnetki in posnetki Street View, modelirati do 75 % prostorskih variacij v številčnosti komarjev v Riu de Janeiru. Uporabljenih je bilo 79 okoljskih indikatorjev, ki so upoštevali gostoto gnezdišča ter urbane morfološke in podnebne značilnosti.

Raziskovanje in mednarodno sodelovanje

Ti obetavni rezultati so rezultat mednarodnega sodelovanja med raziskovalnimi skupinami na Univerzi v Heidelbergu in znanstveniki iz držav, kot so Brazilija, Velika Britanija, Avstrija in ZDA. Projekt sta podprla Nemška raziskovalna fundacija in Avstrijski znanstveni sklad. Rezultati so bili objavljeni v reviji “The Lancet Planetary Health”. Razvoj Bayesovega modela je omogočil natančnejšo oceno prisotnosti komarjev v prostoru in času. To bi lahko imelo daljnosežne posledice za razvoj ciljno usmerjenih posegov v mestnih območjih.

V Evropi razmere niso nič manj zapletene. V Franciji je na primer Aedes albopictus ali tigrasti komar zelo razširjen od leta 2004. Leta 2024 je bilo 11 lokalnih virov prenosa mrzlice mrzlice s skupno 83 primeri, predvsem v regijah Provansa-Alpe-Azurna obala in Okitanija. Ti podatki izhajajo iz obdobja okrepljenega nadzora, ki je trajalo od 1. maja do 30. novembra 2024. Sledljivost in preventivni ukrepi nacionalnih zdravstvenih organov in služb za nadzor komarjev so potrebni za preprečevanje prenosa bolezni, kot so denga, zika in čikungunja.

Globalne epidemije in prihodnji izzivi

Svetovno stanje dengeja v letu 2024 je alarmantno. Po vsem svetu je bilo zabeleženih več kot 12 milijonov primerov, kar je največ od leta 1980. Epidemije na Guadeloupu, Martiniku in Gvajani so primeri, kako resne so razmere. V obdobju od januarja do aprila 2024 so v Franciji poročali o 2271 uvoženih primerih mrzlice mrzlice, kar je poudarilo nujnost sprejetja učinkovitih ukrepov za nadzor populacije komarjev. Na te izzive vpliva več dejavnikov: demografija, ekološke razmere in dostop do zdravstvenih ustanov igrajo ključno vlogo pri prenosu teh bolezni.

Glede na to kompleksnost je evropski konzorcij, ki se ukvarja z okužbami, ki jih prenašajo vektorji, razvil sodobne metode za nadzor, nadzor in preprečevanje populacij vektorjev. Projekt EDENEXT je razvil napovedne modele širjenja in nadaljuje z raziskovanjem biološko-ekoloških odnosov za zmanjšanje tveganja prenosa na ljudi in živali.