Boj za akademsko svobodo: Nemčija pravi ne pritiskom!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Znanstvene organizacije 28. marca 2025 potrjujejo svobodo znanosti kot temelj demokracije in mednarodne izmenjave.

Am 28.03.2025 bekräftigen Wissenschaftsorganisationen die Freiheit der Wissenschaft als Grundpfeiler der Demokratie und internationalen Austausch.
Znanstvene organizacije 28. marca 2025 potrjujejo svobodo znanosti kot temelj demokracije in mednarodne izmenjave.

Boj za akademsko svobodo: Nemčija pravi ne pritiskom!

28. marca 2025 sta Zveza znanstvenih organizacij in zvezni minister za izobraževanje in raziskave objavila skupno izjavo, v kateri poudarjata akademsko svobodo kot bistveni element liberalnih, demokratičnih družb. Ta izjava poudarja vse večjo zaskrbljenost zaradi pritiskov, s katerimi se sooča znanost v različnih regijah sveta. Svoboda znanosti in mednarodna izmenjava sta glasni uni-freiburg.de ključnega pomena za družbeni in gospodarski napredek.

V tem kontekstu je bilo omenjeno tudi "Bonsko deklaracijo o svobodi raziskovanja", ki je bila sprejeta leta 2020. Ta izjava poudarja osrednjo vlogo svobode raziskovanja v Evropskem raziskovalnem prostoru. V tej izjavi so se ministri za visoko šolstvo Evropskega visokošolskega prostora zavezali vrednotam akademske svobode, akademske integritete in institucionalne avtonomije. Zavezništvo pozdravlja ta razvoj dogodkov, saj velja za pomembno podporo akademski svobodi.

Mednarodna podpora raziskovalcem

Skupna izjava poudarja tudi pomen mednarodne mobilnosti znanstvenikov, ki koristi vsem udeleženim. Nemčija je izpostavljena kot privlačna lokacija za raziskave in inovacije, nenazadnje zaradi zagotovljene akademske svobode in obsežnih okvirnih pogojev. Namen je jasen: Nemčija želi zagotoviti in še razširiti svojo privlačnost za odlične znanstvenike.

Osrednja skrb te deklaracije je tudi zaščita raziskovalcev, ki ne morejo več svobodno delati v svojih matičnih državah. Za dosego tega cilja je treba okrepiti mednarodno sodelovanje na področjih, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in socialna pravičnost. Svetovna kriza zahteva intenzivno in svobodno sodelovanje vseh držav.

Spremljanje svobode raziskovanja

Poleg tega bonska deklaracija predvideva stalno spremljanje razmer na področju svobode raziskovanja. Prof. dr. Peter-André Alt, predsednik Nemške rektorske konference (HRK), poudarja potrebo po politični podpori akademske svobode in zahteva, da te svobode ne smejo omejevati politični motivi. Predsednik HRK si prizadeva tudi za politične ukrepe za obrambo akademske svobode, saj so številni znanstveniki v mnogih državah v akutni nevarnosti ali pa jih preganjajo. V Nemčiji se zavezujejo, da bodo ogroženim znanstvenikom nudili zaščito in možnosti, zlasti s programi, kot sta »Akademija v izgnanstvu« in »Ogroženi znanstveniki«.

Senat HRK je nedavno izrazil zaskrbljenost nad državnim nasiljem v Iranu, kjer so prizadeti tudi študenti in znanstveniki. Poleg tega so v Nemčiji sprejeli ukrepe za ozaveščanje o nevarnostih in povračilnih ukrepih, ki so jim izpostavljeni člani univerze. V mnogih državah, kot je Rusija, je znanost vedno bolj podvržena politični represiji, kar pošilja nevaren signal svetovni znanstveni skupnosti.

Po indeksu akademske svobode za leto 2023 se več kot 50 % svetovnega prebivalstva sooča z upadom akademske svobode. V 22 državah je opazno znatno poslabšanje glede na pred desetimi leti. Samo pet držav je zabeležilo izboljšave. HRK je zato sprožil kampanjo, namenjeno podpori ogroženih znanstvenikov, imenovano #ResearchersAtRisk.

Da bi premagali ta globalni izziv, je nujno, da Nemčija kot del močnega evropskega raziskovalnega prostora z mednarodnimi partnerji prispeva k reševanju perečih problemov. To velja zlasti za teme, kot so raziskovanje miru in konfliktov ter biomedicinska vprašanja.