Podnebni raziskovalci zahtevajo takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi!

Podnebni raziskovalci zahtevajo takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi!

Raziskovalci iz vse Nemčije, vključno s številnimi uglednimi podnebnimi znanstveniki, so zvezne politike nujno pozvali. Usklajuje Znanstveniki za prihodnost na Univerzi v Bayreuthu pozivajo k dosledni in znanstveno utemeljeni podnebni politiki. Znanstveniki poudarjajo, da mora prihodnja zvezna vlada zanesljivo izvajati zakon o varstvu podnebja.

V svoji izjavi raziskovalci opozarjajo na potrebo po jasnejši politični komunikaciji in povečanju naložb v obnovljive vire energije. Podnebno krizo in druge okoljske krize vidijo kot največjo grožnjo varnosti, gospodarstvu, blaginji, demokraciji, civilizaciji in navsezadnje človeškemu življenju. Kritizirajo marginalizacijo podnebnih vprašanj v političnem diskurzu in svarijo pred nenadnimi spremembami smeri varstva podnebja, ki bi lahko ogrozile Nemčijo kot poslovno lokacijo.

Močna podpora znanosti

Poziv je dobil široko podporo: podpisalo ga je več kot 13.700 znanstvenikov z različnih nemških univerz in raziskovalnih ustanov. Posebej je treba omeniti visoko stopnjo udeležbe Tehnološkega inštituta Karlsruhe (KIT), ki je v ospredju z več kot 370 podpisi. Po izteku naročniškega obdobja je bil poziv predan predstavnikom frakcij Bundestaga SPD, Zelenih in Levice.

Te zahteve prihajajo v času, ko je Nemčija močno zaskrbljena z izvajanjem energetskega prehoda in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Po trenutnih podatkih iz Zvezna agencija za okolje Leta 2024 je bilo 22,4 % nemške bruto končne porabe energije že pokrito z obnovljivimi energijami, kar predstavlja povečanje za 0,8 odstotne točke v primerjavi s prejšnjim letom.

Napredek in izzivi energetskega prehoda

Pogled na sektorje obnovljivih virov energije kaže, da je bilo leta 2024 iz obnovljivih virov energije pridobljenih skupno 517 milijard kWh. Od tega je 55 % prišlo iz električne energije, 38 % iz toplote in 6 % iz biogoriv. Biomasa ostaja najpomembnejši obnovljivi vir energije s 47 %, sledita ji vetrna energija s 27 % in sončna energija s 16 %. V sektorju električne energije se je delež obnovljive energije povečal s 46,3 % leta 2022 na impresivnih 54,4 % leta 2024.

So pa tudi padci. Biogoriva v prometu so padla s 36,6 milijarde kWh leta 2023 na 32,7 milijarde kWh leta 2024. Energija iz obnovljivih virov v prometnem sektorju je znašala le 42,0 milijarde kWh – zmanjšanje za 6 % v primerjavi s prejšnjimi leti. Kljub temu so se obnovljivi viri energije leta 2024 izognili skupno 256 milijonom ton ekvivalenta CO₂, pri čemer je največ prispevala proizvodnja električne energije.

Obetaven cilj ostaja: do leta 2030 naj bi 41 % bruto končne porabe energije prihajalo iz obnovljivih virov energije. Za dosego tega ambicioznega cilja so nujne tako jasne politične usmeritve kot znatne investicije.