Podnebne spremembe: Kako ekstremno vreme ogroža naš BDP!

Podnebne spremembe: Kako ekstremno vreme ogroža naš BDP!

12. avgusta 2025 je bil objavljen v trgovskem časopisu European Economic Review objavil študijo o dolgoročnem gospodarskem vplivu ekstremnih vremenskih pojavov v Evropi. Ta obsežna raziskava preučuje vpliv vročinskih valov, suše in poplav na gospodarstvo v različnih regijah EU.

Analiza zajema 1160 regij na ravni NUTS 3, kar približno ustreza nemškim okrožjem. Rezultati kažejo, da se regionalni bruto domači proizvod (BDP) dve leti po vročinskem valu zmanjša v povprečju za 1,5 odstotne točke. Štiri leta po sušnih dogodkih je upad kar za 3 odstotne točke, pri poplavah pa za 2,8 odstotne točke. Negativni učinki so še posebej očitni v revnejših regijah z visokimi temperaturami, kot sta Italija in Španija. Tu je izguba produktivnosti v povezavi s kasnejšimi vremenskimi ekstremi še posebej izrazita.

Ekonomska neenakost v Evropi

Študija nujno opozarja, da brez ciljnih ukrepov obstaja nevarnost povečanja ekonomske neenakosti v Evropi. Bogatejše regije, ki so bolje pripravljene na vročinske valove, doživljajo večje kapitalske izgube med poplavami, vendar imajo na splošno potrebna sredstva za boljši odziv na ekstremne podnebne razmere.

"Po ekstremnih dogodkih doživljamo upad delovno aktivnega prebivalstva in produktivnosti dela," poudarja študija. Regije morajo vedno bolj vlagati v prilagodljivost, pa naj gre za klimatske naprave ali zaščito pred poplavami. Toda te naložbe bi lahko bile dolgoročno manj produktivne. Potreba po prilagojenih strategijah za prilagajanje podnebnim spremembam je zato vse bolj nujna.

Trenutni vremenski ekstremi

V zadnjih tednih so na severni polobli zabeležili vročinski rekord. Poročila kažejo, da so temperature presegle 40 stopinj Celzija v Severni Ameriki, preko 50 stopinj Celzija na severozahodu Kitajske in rekordne vrednosti do 46 stopinj v Italiji v delih južne Evrope. Nemčija je julija 2022 zabeležila svoj najtoplejši dan doslej, temperature so presegle 38 stopinj Celzija.

Ekstremne temperature nimajo le učinkov na zdravje, kot je ocenjena presežna smrtnost 4500 ljudi v Nemčiji leta 2022, ampak tudi gospodarske posledice. Še posebej ranljive skupine so starejši ljudje, nosečnice in prebolele osebe. Nacionalna vodna strategija je namenjena izboljšanju oskrbe z vodo od marca 2023, potem ko so morale številne nemške občine razglasiti izredne razmere zaradi pomanjkanja pitne vode.

Priprave na prihodnje ekstremne dogodke

Zvezno ministrstvo za gospodarstvo poročali da je škoda, ki jo vremenski ekstremi povzročajo hišam, infrastrukturi in kmetijski pridelavi, vse hujša. Prilagoditveni ukrepi, kot sta gradnja višjih nasipov in uporaba klimatskih naprav, postajajo zato vse pomembnejši. Nemčija vlaga v varstvo podnebja, da bi spodbudila preoblikovanje energetskega in gospodarskega sektorja. Od leta 2026 do 2035 je za naložbe v varstvo podnebja namenjenih več kot 80 milijard evrov letno.

Podnebne spremembe vodijo tudi v gospodarske prihranke. Študija ocenjuje, da bi se letna poraba energije med letoma 2025 in 2040 lahko zmanjšala za 15 do 20 milijard evrov. Medtem ko bi skupni stroški ekstremnih vremenskih dogodkov lahko do leta 2050 narasli na 280 do 900 milijard evrov, je jasno, da ima večja osredotočenost na varstvo podnebja tudi pozitivne gospodarske učinke. To ponovno kaže potrebo po jasnih političnih signalih za prihodnje naložbe in razogljičenje gospodarstva.

Če povzamemo, je treba opozoriti, da nenehni ekstremni vremenski pojavi ne obremenjujejo le okolja, ampak tudi gospodarstvo. Strategije prilagajanja in ciljno usmerjene naložbe so bistvenega pomena za blažitev učinkov podnebnih sprememb in krepitev gospodarske odpornosti v Evropi.