Ugasnejo luči za planet: Univerza v Mannheimu praznuje uro za Zemljo!
Univerza v Mannheimu bo 25. marca 2025 ugasnila luči ob Uri za Zemljo, da bi opozorila na podnebne spremembe.

Ugasnejo luči za planet: Univerza v Mannheimu praznuje uro za Zemljo!
17. marca 2025 se bo svet ponovno srečal s pomembnim datumom na področju varstva okolja: Ura za Zemljo. To globalno kampanjo za zaščito podnebja in okolja je začela WWF in poteka vsako leto zadnjo soboto v marcu. V okviru te pobude bodo mesta, občine in posamezniki za eno uro ugasnili osvetlitev številnih stavb in znamenitosti. Namen je opozoriti na posledice podnebnih sprememb in spodbujati večjo zaščito podnebja.
The Univerza v Mannheimu sodeluje v tej svetovno pomembni akciji in bo ob 20.30 ugasnil luči na gradu. Poleg tega bo ob 20. uri zaprto območje knjižnice gradu Ehrenhof. z namenom priprave uredništva in študentov na uro za Zemljo.
Cilj in nujnost Ure za Zemljo
Namen Ure za Zemljo je promovirati svet s stabilnim podnebjem, cvetočo naravo in blaginjo za vse ljudi. Nujnost ukrepanja je velika, ker glede na Pariški sporazum Globalno segrevanje je treba zadržati pod 1,5 °C do leta 2030. Sedanje človeške dejavnosti povzročajo, da je izguba narave vidna hitreje kot kadar koli prej, kar bi lahko predstavljalo resna tveganja za živali in ljudi.
Pandemija COVID-19 se razlaga kot opozorilni signal in ponazarja, kako intenzivno lahko izguba narave destabilizira družbene strukture. Če ne boste takoj ukrepali, lahko pride do izgube osnovnih potreb, kot so hrana, čista voda in okolje, primerno za življenje.
Kontekst pariškega podnebnega sporazuma
The Pariški sporazum, ki je bil sprejet 12. decembra 2015, predstavlja odločilen mejnik v globalnem varstvu podnebja. Združuje 195 držav pod skupnim ciljem zajezitve podnebnih sprememb in preoblikovanja svetovnega gospodarstva na podnebju prijazen način. Glavni cilji so omejiti dvig povprečne globalne temperature ter zmanjšati emisije in prilagoditi se neizogibnim posledicam podnebnih sprememb.
Za prihodnjo generacijo ni pomembno le omejevanje dviga temperature, ampak tudi izboljšanje prilagodljivosti posebej prizadetih držav. Ti ukrepi zahtevajo preusmeritev milijard dolarjev svetovnih finančnih tokov v trajnostne naložbe, nujna pa je tudi podpora državam v razvoju. Pariški sporazum od vseh držav zahteva, da oblikujejo nacionalne podnebne prispevke in redno poročajo o napredku.
Ura za Zemljo in Pariški sporazum poudarjata potrebo po povezovanju kot globalna skupnost pri soočanju z izzivi podnebnih sprememb. Pomembna so tudi dejanja posameznikov za spodbujanje potrebnih sprememb v ravnanju z našim okoljem.
Za dodatne informacije je na voljo Fabio Kratzmaier z Univerze v Mannheimu. Dosegljiv je na +49 621 181-3298 ali po elektronski pošti na fabio.kratzmaier@uni-mannheim.de.