Mannheimska sociologinja Irena Kogan izvoljena v Akademijo znanosti!

Mannheimska sociologinja Irena Kogan izvoljena v Akademijo znanosti!

19. avgusta 2025 je bila prof. dr. Irena Kogan, priznana sociologinja na Univerzi v Mannheimu, izvoljena v Akademijo znanosti in literature v Mainzu. Ta akademija je znana po svoji vlogi neuniverzitetne raziskovalne ustanove, namenjene gojenju znanosti in literature ter spodbujanju mladih znanstvenikov. Koganova je dejala, da je njeno imenovanje velika čast in da si želi spodbujati interdisciplinarni diskurz o družbeni integraciji in neenakosti. Univerza v Mannheimu poroča, da sme v akademiji vsak od treh razredov voliti največ 50 rednih članov, ki so voditelji na svojem področju.

Koganova je svojo akademsko kariero začela z doktoratom summa cum laude o vključevanju migrantov na trg dela na Univerzi v Mannheimu leta 2006 in je bila direktorica Mannheimskega centra za evropske družbene raziskave (MZES) od leta 2020 do 2023. Njena raziskovalna področja vključujejo družbeno neenakost, migracije in etnično pripadnost ter prehod iz šole na delo, zdaj pa vodi projekt »Ustvarjanje partnerstva za begunci v Nemčiji« (PARFORM), ki ga financira Evropski raziskovalni svet. Je tudi soodgovorna za mednarodni dolgoročni projekt CILS4EU, ki proučuje razvoj otrok z migrantskim ozadjem.

Izobrazbena neenakost v Nemčiji

Ozadje Koganove zavezanosti raziskovanju je stalno vprašanje etničnih izobraževalnih neenakosti v Nemčiji, ki je obravnavano v različnih študijah. Glede na študijo Beckerja in Grescha, ki je bila objavljena v antologiji o etničnih neenakostih v izobraževalnem sistemu, so izobraževalne želje družin z migrantskim ozadjem pogosto višje od dejanskih izobrazbenih kvalifikacij, kar je paradoksalna ugotovitev. Te neenakosti imajo globlje vzroke, ki so tako v socialnem ozadju kot v strukturnih oblikah diskriminacije v nemškem izobraževalnem sistemu. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje poudarja, da takšni neenaki pogoji še posebej prizadenejo prehod iz osnovnošolskega v srednješolsko izobraževanje.

Poleg tega analiza Zveznega inštituta za populacijske raziskave kaže, da imata migracijsko ozadje in družbeni razred neodvisne učinke na raven kompetenc študentov. Ti dejavniki se medsebojno krepijo in vodijo do velikih izobrazbenih razlik. Tudi regionalne razlike igrajo ključno vlogo, kar kažejo podatki raziskave PISA iz leta 2006. Objava BiB poudarja pomen političnih implikacij, ki jih je mogoče izpeljati iz teh rezultatov.

Ko bodo raziskave v prihodnjih letih napredovale, bo postalo bolj jasno, kako nujno je treba ukrepati za odpravo teh neenakosti. Koganova izvolitev v Akademijo bi lahko pomenila pomemben prispevek k tem pomembnim družbenim vprašanjem. Vaša zaveza bo nedvomno dvignila zavest o socialni vključenosti in neenakosti v akademskem svetu in širše.