Magistrski program za trajnostne gozdove: Evropa omreži prihodnost!

Magistrski program za trajnostne gozdove: Evropa omreži prihodnost!

»Magister znanosti v evropskem gozdarstvu« prejme prenovljena sredstva in tako ponuja možnost, da študentom zagotovi celovito usposabljanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Namen tega dolgotrajnega programa Erasmus Mundus je spodbujati mednarodno mreženje med študenti in učitelji ter jim dati evropski pogled na kompleksne izzive v gozdarskem sektorju. Štiri ključna vprašanja, ki jih obravnava program, so podnebne spremembe, pomanjkanje biomase za biogospodarstvo, upad biotske raznovrstnosti in naraščajoče družbeno povpraševanje po storitvah ekosistemov, povezanih z gozdovi. O tem poroča v Univerza v Freiburgu.

Prof. dr. Thomas Seifert poudarja, da program bistveno pospešuje internacionalizacijo gozdarskih ved. Poleg tega od leta 2026 sodeluje sedem znanih univerz v Evropi, vključno z Univerzo v Freiburgu in Univerzo Wageningen na Nizozemskem. Študenti imajo koristi od modulov skupnih predmetov in prejmejo skupno ali dvojno diplomo v drugem letniku. To vodi do visoke stopnje priznavanja diplomantov v mednarodnih institucijah. Prijavni rok za magistrski študij poteka od 15. decembra 2025 do 21. januarja 2026, s pričetkom študija avgusta 2026.

Evropske strategije za biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe

V okviru upravljanja gozdov ima EU ključno vlogo pri zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti in boju proti podnebnim spremembam. Sprejetje Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD) leta 1992 in Pariškega sporazuma leta 2015 poudarjata pomen varovanja biotske raznovrstnosti in potrebo po zagotavljanju celovitosti vseh ekosistemov. Kot del evropskega zelenega dogovora so nove strategije za biotsko raznovrstnost in gozdove za leto 2030 namenjene spodbujanju biotske raznovrstnosti v Evropi in vzpostavitvi vrednostnih verig brez krčenja gozdov, pravi Evropski parlament.

EU ima večplasten pristop k varovanju gozdov in biotske raznovrstnosti, ki vključuje različne direktive in uredbe. Na primer, skoraj 30 % omrežja Natura 2000, ki pokriva več kot 850.000 km², pokrivajo gozdna območja. Namen uredbe o lesu je tudi boj proti trgovini z nezakonitim lesom. Glede na nujnost ukrepanja obstajajo pobude, kot je REDD+, ki so namenjene zmanjšanju emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov. Evropski zeleni dogovor je zastavil cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Strategije prilagajanja gozdov podnebnim spremembam

Trenutni ekstremni vremenski dogodki ponazarjajo izzive, s katerimi se soočajo gozdovi v Nemčiji. Vidni vplivi na gozdove v zadnjih dveh letih zahtevajo prilagoditev gospodarjenja z gozdovi z večjim poudarkom na spodbujanju pestrosti in heterogenosti. Ta raznolikost vključuje tako ekološke kot akcijske vidike. Cilj je ohraniti in spodbujati osnovne funkcije gozdnih ekosistemov, da bi povečali sposobnost prilagajanja in samoregulacije.

Zvezna agencija za varstvo narave poudarja, da je izvajanje teh ukrepov ključnega pomena za upoštevanje raznolikih ekoloških storitev, ki bi jih gozdovi morali zagotavljati tako zdaj kot v prihodnosti. Izzivi podnebnih sprememb in z njimi povezani trendi v ekosistemu zahtevajo inovativne rešitve in pristope.