Nov raziskovalni model Alzheimerjeve bolezni: mikroglialne celice v središču študije

Nov raziskovalni model Alzheimerjeve bolezni: mikroglialne celice v središču študije

Alzheimerjeva bolezen je zapletena bolezen, ki ne napada samo spomina prizadetih, ampak ima tudi pomemben vpliv na imunski sistem možganov. Najnovejša raziskava Medicinske fakultete Univerze v Freiburgu kaže, da se celice mikroglije, ki so ključne za imunski odziv v možganih, odzovejo na zunanje dražljaje le, če so na določeni razdalji od tipičnih beljakovinskih usedlin. Te ugotovitve so bile objavljene 14. julija 2025 v priznani revijiNaravoslovna nevroznanostobjavljeno. Profesor dr. Marco Prinz, medicinski direktor Inštituta za nevropatologijo Univerzitetne bolnišnice v Freiburgu, poudarja izjemno hiter odziv imunskega sistema na napredovanje Alzheimerjeve bolezni.

Študija je jasno pokazala, da se lahko samo mikroglialne celice, ki niso neposredno pritrjene na usedline, odzovejo na zunanje vplive, kot so okužbe. S specifično aktivacijo teh imunskih celic v mišjem modelu so raziskovalci lahko znatno upočasnili napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Mikroglialne celice igrajo ključno vlogo pri zdravih možganih, vendar spremenijo svojo funkcijo pri Alzheimerjevi bolezni, zlasti v bližini amiloidnih plakov.

Raziskovalne inovacije in tehnike

Osrednje orodje v tej raziskavi je bila na novo razvita tehnika barvanja, ki je znanstvenikom omogočila razlikovanje med različnimi skupinami celic in natančnejše opazovanje njihovih reakcij. Dr. Katrin Kierdorf, vodja delovne skupine na Inštitutu za preprečevanje okužb in bolnišnično higieno, poudarja pomen prostorske umestitve teh imunskih celic za njihovo delovanje v patologiji Alzheimerjeve bolezni. Ta odkritja osvetljujejo molekularne vzroke za izgubo delovanja v določenih celičnih skupinah in odpirajo potencial za prihodnje terapevtske pristope.

Raziskava ni omejena le na živalske modele. Nadaljnje študije poudarjajo globok vpliv mikroglialnih celic na patogenezo Alzheimerjeve bolezni. Raziskave kažejo, da imajo genetski dejavniki tveganja v podatkih o ljudeh pomembno vlogo pri aktivaciji in širjenju teh imunskih celic. Celice mikroglije niso pomembne samo za pojasnitev beta-amiloidnih peptidov, ampak tudi vplivajo na zdravje nevronov in odzive na poškodbe.

Obeti in prihodnje raziskave

V drugi študiji, izvedeni v okviru Inštituta Hertie za klinične raziskave možganov, so raziskovalci lahko razvili edinstven človeški model za preučevanje imunskih celic v možganih. Inducirane pluripotentne matične celice, ki imajo povečano tveganje za Alzheimerjevo bolezen, so služile kot osnova za opazovanje reakcij mikroglialnih celic na depozite, značilne za Alzheimerjevo bolezen. Začetni rezultati kažejo obetavne pristope k posnemanju procesov, ki povzročajo bolezni. Ta razvoj odpira nove perspektive za terapevtske aplikacije na področju raziskav Alzheimerjeve bolezni.

Rezultati teh obsežnih študij so pomembni. Ne spodbujajo le razumevanja mehanizmov bolezni, ampak tudi podpirajo iskanje novih biomarkerjev in terapij, ki bi jih lahko v prihodnosti uporabili preventivno. Vendar pa so za razjasnitev prenosljivosti rezultatov na ljudi potrebne nadaljnje raziskave za nadaljnje raziskovanje dolgoročnih učinkov teh imunskih reakcij in njihovih terapevtskih možnosti.