Skupina Nobelovih nagrajencev se sreča z mladimi raziskovalci: prihodnost kemije na Bodenskem jezeru!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

33 Nobelovih nagrajencev se je na Bodenskem jezeru srečalo s 600 mladimi raziskovalci. Univerza Ulm je predstavila karierne priložnosti v kemiji.

33 Nobelpreisträger trafen sich am Bodensee mit 600 jungen Forschern. Universität Ulm präsentierte Karrieremöglichkeiten in Chemie.
33 Nobelovih nagrajencev se je na Bodenskem jezeru srečalo s 600 mladimi raziskovalci. Univerza Ulm je predstavila karierne priložnosti v kemiji.

Skupina Nobelovih nagrajencev se sreča z mladimi raziskovalci: prihodnost kemije na Bodenskem jezeru!

33 Nobelovih nagrajencev se je nedavno srečalo z več kot 600 mladimi znanstveniki z vsega sveta ob Bodenskem jezeru. Povod je bilo 74. srečanje Nobelovih nagrajencev za kemijo, ki je v začetku julija potekalo v Lindauu. Med udeleženci sta bila tudi dr. Alessandro Innocenti in dr. Adriana Sacristán Martín, mlada raziskovalca iz Ulma, ki so ju navdihnili najpomembnejši umi na tem področju in sta lahko raziskovala nove karierne perspektive. Univerza v Ulmu poroča, da je med konferenco 18 mladih kemikov iz 13 držav obiskalo univerzo Ulm, da bi izvedeli o kariernih priložnostih v grozdu odličnosti POLiS in raziskovalnem centru CataLight.

Innocenti, ki je podoktor na Centru za raziskave sončne energije in vodika Baden-Württemberg (ZSW), raziskuje litij-ionske baterije. Udeležba na srečanju mu je dala priložnost spoznati Nobelova nagrajenca Stanleyja Whittinghama in Akiro Yoshino, ki sta bila ključna pri razvoju te inovativne tehnologije. Innocenti je študiral energetiko na Politehniki v Milanu in nato doktoriral na Tehnološkem inštitutu Karlsruhe (KIT). Z enako radovednostjo in odločnostjo se je pojavila tudi njegova kolegica Adriana Sacristán Martín, ki dela na Inštitutu za organsko kemijo I pri profesorju Maxu von Deliusu. Študirala je kemijo na univerzi v Valladolidu in tudi doktorirala.

Pogled na litij-ionsko tehnologijo

Na podlagi dela Whittinghama, Goodenougha in Yoshina pomena litij-ionskih baterij ne smemo podcenjevati. Od lansiranja leta 1991 so te baterije spremenile naša življenja in postavile temelje za svet brez fosilnih goriv. Nobelova nagrada za kemijo 2019 je bila podeljena tem trem znanstvenikom za njihov prispevek k razvoju te tehnologije. Skupna podelitev nagrad, ki je potekala 10. decembra 2019, je bila nagrajena z 830.000 evri. John B. Goodenough, najstarejši dobitnik Nobelove nagrade, je prejel priznanje za svoja odkritja, ki so znatno povečala učinkovitost baterij.

Inovacija litij-ionskih baterij temelji na kompleksni interakciji kemičnih procesov. Stanley Whittingham je raziskoval superprevodnike in odkril uporabo titanovega disulfida kot inovativne katode, ki omogoča interkalacijo litijevih ionov. Goodenough je leta 1980 ugotovil, da lahko kobaltov oksid s temi ioni proizvede napetost do štiri volte. Akira Yoshino je leta 1985 končno omogočil prvo komercialno uspešno litij-ionsko baterijo z uporabo naftnega koksa za anodo in s tem premagal eksplozivne lastnosti kovinskega litija. Čas poudarja, da sposobnost teh baterij za shranjevanje energije iz obnovljivih virov postavlja temelj za trajnostne energetske rešitve.

Karierne priložnosti v Ulmu

Po udeležbi na srečanju Nobelovih nagrajencev je 18 doktorskih študentov in podoktorskih študentov iz različnih držav dobilo priložnost obiskati Univerzo v Ulmu. Velik odziv na informacije o Ulmovih raziskavah baterij in fotokatalizi je privedel do tesnega urnika za oglede laboratorijev. Chemie.de poudarja, da so bili obiskovalci navdušeni nad sodobno opremo in inovativnimi raziskovalnimi pristopi v Ulmu. Obstaja možnost, da bodo nekateri izmed njih svojo akademsko kariero nadaljevali na univerzi, kar bi lahko zelo koristilo tako ustanovi kot raziskovalcem.

Na splošno zavzetost mladih znanstvenikov v Lindauu in nenehni pomen raziskav litij-ionskih baterij kažeta, kako pomembne so nove ideje in izmenjava znanja za trajnostno prihodnost.