Pokojninska politika pod pritiskom: Kaj se pravzaprav dogaja z našim sistemom?

Pokojninska politika pod pritiskom: Kaj se pravzaprav dogaja z našim sistemom?

Nemški pokojninski sistem, ki temelji na medgeneracijski pogodbi, je pod vse večjim pritiskom. Mlajši delavci financirajo pokojnine starejših, vendar se zaradi staranja prebivalstva postavljajo vprašanja o pravičnosti in vzdržnosti te strukture. Raziskovalci grozda odličnosti »Politika neenakosti« pri Univerza v Konstanzu v svojih trenutnih študijah kažejo, da tako državljani kot poslanci državnega parlamenta ne dojemajo Bismarckovega pokojninskega sistema kot pravičnega. Te ugotovitve kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z obstoječim sistemom.

Osrednji element nemškega pokojninskega sistema je dokladni sistem, v katerem se prispevki trenutno zaposlene generacije neposredno uporabljajo za izplačilo pokojnin starejše generacije. Samo pokojnina poudarja, da ta medgeneracijska pogodba vzpostavlja ustavno pravico do prihodnjih izplačil pokojnin. Kritiki vse pogosteje pozivajo k prehodu na kapitalski sistem, da bi se soočili z demografskim izzivom z zmanjševanjem števila plačnikov in vse večjim številom upokojencev.

Izzivi in ​​rešitve

Demografske spremembe s seboj prinašajo visoka pričakovanja in velike izzive. V prihodnje se bo število upokojencev na plačnika prispevkov močno povečalo. To bi lahko privedlo do povečanja pokojninskih prispevkov in davkov. Glede na Zvezna agencija za državljansko izobraževanje Rdeče-zelena koalicija je leta 2005 uvedla »trajnostni faktor«, da bi finančno breme enakomerneje porazdelili. To je leta 2018 nadomestila »dvojna stop črta«, da bi zagotovili višino pokojnine v višini najmanj 48 % povprečne plače.

Semaforska koalicija načrtuje podaljšanje te stop črte, a bi to lahko povzročilo višje prispevne stopnje in nižje pokojnine. Poleg tega bi lahko vrnitev k dejavniku trajnosti po letu 2025 povečala finančno breme za naslednje generacije. Raziskovalci zahtevati, da politiki uvedejo faktor medgeneracijske enakosti, da bi se finančno breme pravičneje porazdelilo.

Uskladitve pokojninskega sistema

Druga pomembna točka zadeva upokojitveno starost, ki je določena do leta 2031. Prilagoditev je potrebna zaradi podaljšanja pričakovane življenjske dobe. Starostni količnik, razmerje med starejšimi od 65 let in starimi od 20 do 64 let, se bo v naslednjih 15 letih močno povečal. Za iskanje dolgoročnih rešitev so potrebni številni ukrepi, med drugim uvedba fleksibilnega pokojninskega okvira in uskladitev pokojninskih prispevkov.

Dokladni sistem ne bi mogel ostati v sedanji obliki, če se demografske razmere ne izboljšajo. Vendar sama reforma ni dovolj; Upoštevati je treba tudi pristranskost in politiko odločevalcev. Napačne presoje bi lahko ogrozile voljo volivcev in politično izvajanje. Omenjeni izzivi zahtevajo širok diskurz o pravičnosti in vzdržnosti pokojninske politike.