Ukrajinski znanstvenik prejel milijone sredstev za poročanje o terorističnih napadih!

Ukrajinski znanstvenik prejel milijone sredstev za poročanje o terorističnih napadih!

Danes, 31. marca 2025, je begunska ukrajinska komunikologinja prof. dr. Lesia Horodenko prejela dodatna sredstva v višini skoraj 220.000 evrov za svoj pomemben raziskovalni projekt. Ta projekt je del projekta, ki ga financira DFG »Odgovorno poročanje o terorizmu« na Mannheimskem centru za evropske družbene raziskave (MZES), ki ga od leta 2017 vodi prof. dr. Hartmut Wessler. Horodenko, ki je julija 2024 pobegnila iz Ukrajine in je pred tem poučevala na univerzi v Kijevu, se pri svojem delu osredotoča na medijsko poročanje o terorizmu v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini.

Osrednje raziskovalno vprašanje, na katerega se osredotoča Horodenko, je, kako mediji v teh državah uporabljajo izraz »terorizem« in kakšne različne naracije izhajajo iz tega. Zlasti razkriva, da so v Rusiji ukrajinske čete prikazane kot "teroristična dejanja", medtem ko opozicijski ruski mediji v državah, kot sta Latvija ali Poljska, uporabljajo izraz na bolj niansiran način. Analiza naj bi pomagala oblikovati priporočila za novinarje pri obravnavi terorističnih napadov.

Cilji in metode raziskovanja

Glavni cilj celotnega projekta je preučiti ton, preverjanje dejstev ter uporabo slik in videoposnetkov pri poročanju o napadih. V prvi fazi projekta je bila izvedena primerjalna analiza poročanja o terorizmu v različnih državah in kulturah. S prehodom v drugo fazo, ki traja do leta 2027, je poudarek na interakciji besedil in slik ter njihovem vplivu na percepcijo uporabnikov medijev.

Izvajajo se poskusi, da bi ugotovili, ali odgovorno poročanje vodi k objektivnejšemu dojemanju tematike terorizma. Razvoj medijskega poročanja o terorizmu je stalna tema, ki jo je treba gledati v ozadju velikih dogodkov, kot je 11. september 2001, ki velja za prelomnico v svetovnem dojemanju terorizma, saj objave Zvezna fundacija za raziskovanje miru pokazati.

Medijska konstrukcija terorizma

Dela Wolfganga Frindteja, Nicole Haußecker in Jensa Jirschitzke so v središču teh analiz medijskih študij, ki obravnavajo medijsko konstrukcijo in individualno interpretacijo terorizma. Te analize zajemajo tudi pomembna časovna obdobja in dogodke, kot so teroristični napadi v Keniji leta 2002 in dogodki po 11. septembru.

S kvantitativno in kvalitativno analizo poročanja o terorizmu v Nemčiji od leta 2007 do 2009 je bil preučen tudi vpliv medijske reprezentacije na individualno razumevanje terorizma in varnostno obnašanje prebivalstva. S pomočjo treh reprezentativnih populacijskih raziskav naj bi določili konstrukcije o terorizmu v družbi, da bi spodbujali miroljuben svetovni red.

Drug primer analize medijskega poročanja o terorizmu je magistrsko delo z naslovom Uokvirjanje terorizma v avstrijskem medijskem poročanju. Ta preiskava je obravnavala teroristični napad, ki ga je organiziral IS na Dunaju 2. novembra 2020, in analizirala poročanje dveh različnih dnevnih časopisov: kakovostnega časopisa »der Standard« in tabloida »die Kronenzeitung«.

Ocena 209 člankov je pokazala, da je poročanje v teh medijih včasih zelo različno. Če so sprva prevladovali odzivi na napad in prikazovanje terorizma kot grožnje, se je sčasoma fokus preusmeril na posledice in ukrepe po napadu.

Na splošno se zdi, da je medijsko poročanje o terorizmu zapleteno tako v smislu dojemanja kot sklepanja in nanj vplivajo različni dejavniki. Potreba po odgovorni in diferencirani praksi poročanja torej ostaja osrednjega pomena za spodbujanje razumevanja tega perečega družbenega vprašanja.