Gozdovi kot varčevalci podnebja: Tako nemška drevesa shranjujejo CO2!
Dr. Florian Schnabel z Univerze v Freiburgu vodi eksperiment Sardinilla o raznolikosti dreves in shranjevanju ogljika v gozdovih.

Gozdovi kot varčevalci podnebja: Tako nemška drevesa shranjujejo CO2!
Gozdovi so izjemnega pomena za globalno podnebje in igrajo ključno vlogo pri shranjevanju ogljika. Glasno uni-freiburg.de Upravljanje gozdov in biotska raznovrstnost sta ključna dejavnika, ki vplivata na shranjevanje ogljika v teh ekosistemih. Dr. Florian Schnabel, gozdarski znanstvenik na Univerzi v Freiburgu, vodi priznani eksperiment Sardinilla, ki proučuje raznolikost drevesnih vrst in njihov vpliv na shranjevanje ogljika.
Eksperiment Sardinilla je del TreeDivNet, globalne mreže za raziskovalne projekte o raznolikosti drevesnih vrst. Njegov cilj je raziskati razmerja med biotsko raznovrstnostjo in funkcijami ekosistema, hkrati pa spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi v kontekstu globalnih sprememb. Projekt preučuje tudi vplive podnebnih ekstremov na gozdove.
Zaloge ogljika v Nemčiji
Nedavna študija inštituta Thünen kaže, da gozdovi pokrivajo približno tretjino kopenske površine po vsem svetu in shranjujejo znatne količine ogljika. V Nemčiji je bilo leta 2012 v gozdovih dolgoročno shranjenih okoli 50 milijonov ton CO2, kar je mogoče prešteti pri trgovanju z emisijami biology.de poročali.
Shranjevanje ogljika poteka predvsem v nadzemni in podzemni biomasi. Glede na študijo je približno 993 milijonov ton ogljika trenutno shranjenih v nadzemni biomasi in 156 milijonov ton v podzemni biomasi. Poleg tega je v humusni plasti zabeležena konstantna količina 191 milijonov ton ogljika.
Letna sekvestracija ogljika v nemških gozdovih je trenutno okoli 52 milijonov ton. To kaže na funkcionalno spremembo gozdov v Nemčiji od leta 1990, kjer zdaj nase vežejo več ogljika, kot se ga sprosti s sečnjo lesa. Povečanje zalog ogljika tudi kaže, da lahko gozdna biotska raznovrstnost in posebne drevesne vrste pomembno vplivajo na shranjevanje ogljika.
Vloga gozdov pri varstvu podnebja
Celovito razumevanje delovanja gozdnih ekosistemov je bistveno za varstvo podnebja. Glasno klima-wissen.de Gozdovi niso le ponori ogljika, saj absorbirajo CO2 iz ozračja, ampak tudi stabilizirajo prst in uravnavajo vodno bilanco. Stara drevesa, zlasti listavci, kot so hrasti in bukve, so še posebej pomembna, ker lahko shranijo več ogljika.
Prakse gospodarjenja z gozdovi lahko dodatno povečajo shranjevanje ogljika. Vendar krčenje gozdov predstavlja veliko tveganje, saj se sprošča shranjeni ogljik, kar povečuje učinek tople grede. Zato so projekti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in pogozdovanja zelo pomembni za zaščito habitatov rastlinstva in živalstva ter spodbujanje biotske raznovrstnosti.
Za soočanje z izzivi podnebnih sprememb so potrebne politične in družbene pobude, ki spodbujajo varstvo gozdov. Inovativni pristopi, kot je ustvarjanje koridorjev med gozdnimi območji, lahko prav tako pomagajo krepiti biotsko raznovrstnost. Mešani gozdovi so ključni za odpornost gozdnih ekosistemov, medtem ko jih monokulture ogrožajo.
Ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ni pomembno le za varstvo podnebja, temveč tudi za ohranjanje naravnih habitatov in stabilnost globalnih ekosistemov. Z izvajanjem takšnih ukrepov imajo lahko gozdovi osrednjo vlogo kot bistveni element v boju proti podnebnim spremembam.