Ekonomska neenakost: nevarnost državljanske vojne narašča po vsem svetu!

Ekonomska neenakost: nevarnost državljanske vojne narašča po vsem svetu!

Trenutna študija, ki jo je opravil Univerza v Tübingenu prikazuje zaskrbljujoče trende ekonomske neenakosti in njene povezave s tveganjem državljanske vojne. Celovita analiza, ki preučuje porazdelitev zemlje in dohodka v zadnjih 200 letih v 193 državah, razkriva, da je naraščajoča gospodarska neenakost v državah, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Rusija, znatno povečala tveganje državljanske vojne. Ta študija je bila objavljena v reviji Review of Income and Wealth.

Študija je razvila novo mero za izračun ekonomske neenakosti, ki ne upošteva le dohodka in lastništva zemlje, temveč tudi odstopanja od povprečne višine. Višina služi kot pokazatelj življenjskega standarda in neenakosti v družbi. Zgodovinski podatki na primer kažejo, da so se pred državljansko vojno v ZDA razlike v višini med skupinami z višjimi dohodki in nekvalificiranimi delavci znatno povečale.

Statistični vpogledi in tveganja

Tveganje državljanske vojne v ZDA se je v zadnjih 30 letih zaradi neenake porazdelitve dohodka povečalo z 10 % na 21 %. Študija tudi kaže, da se je neenakost povečala tudi v drugih državah, kot so Velika Britanija, Kitajska, Indija in Rusija. Povezava med neenakomerno porazdelitvijo dohodka in državljanskimi vojnami je statistično dokazana, pri čemer so državljanske vojne definirane kot spopadi z več kot 1000 smrtnimi žrtvami zaradi bojev v enem letu.

Raziskava tudi kaže, da so dejavniki, kot so velikost in prebivalstvo države ter prejšnje državljanske vojne in stopnja demokracije, dodatne spremenljivke, ki lahko vplivajo na tveganje državljanske vojne. Zanimivo je, da gospodarska rast nima merljivega vpliva na tveganje državljanske vojne. Da bi zmanjšali neenakost med dohodkovnimi skupinami, raziskovalci med drugim priporočajo progresivnejši davek na dohodek in boljši dostop do visokokakovostnega izobraževanja.

Globalni trendi in neenakosti

Širši pogled na globalne neenakosti je zagotovljen z analizo Zvezna agencija za državljansko izobraževanje dopolnjeno. Leta 2021 je najbogatejših 10 odstotkov svetovnega prebivalstva v povprečju zaslužilo okoli 87.000 evrov letno, najrevnejših 50 odstotkov pa le 2800 evrov. To nesorazmerje se odraža tudi v lastništvu premoženja: najbogatejših 10 odstotkov ima v povprečju okoli 551.000 evrov, najrevnejših 50 odstotkov pa le 4100 evrov.

V Nemčiji se je dohodkovna neenakost povečala od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, med poznimi devetdesetimi in sredino dvajsetega stoletja pa se je znatno povečala. V svetu ima Evropa najnižjo dohodkovno neenakost, medtem ko se v regijah, kot sta Latinska Amerika in Bližnji vzhod, pojavlja višja stopnja neenakosti. Antropološke študije kažejo, da vsi člani družbe trpijo za visoko stopnjo neenakosti, tudi premožni državljani, saj neenakost ustvarja stres in družbene napetosti.

Te ugotovitve poudarjajo, da je treba na socialne neenakosti gledati ne le kot na gospodarski problem, temveč tudi kot na grožnjo socialnemu miru in stabilnosti v družbah po vsem svetu. Zato je še toliko bolj pomembno sprejeti ukrepe, ki zmanjšujejo ekonomsko neenakost in s tem tveganje konfliktov.