Znanost v fokusu: Ulmske profesorje preiskujejo zaradi manipulacije s slikami!
Univerza Ulm je prekinila postopek proti profesorju Debatinu in profesorju Fuldi zaradi akademske nepoštenosti.

Znanost v fokusu: Ulmske profesorje preiskujejo zaradi manipulacije s slikami!
28. aprila 2025 se je senatna komisija "Odgovornost v znanosti" na univerzi Ulm odločila zapreti dva postopka zaradi manipulacije s slikami proti profesorju Klaus-Michaelu Debatinu in profesorici Simone Fulda. Komisija je ugotovila, da kljub kršitvi načel dobre znanstvene prakse ni mogoče dokazati hude malomarnosti. Ta odločitev je sledila celovitemu pregledu, ki se je začel v povezavi z obtožbami iz znanstvenega bloga, ki je opozoril na manipulacijo slikovnih podatkov v publikacijah obeh zdravnikov konec leta 2023.
Komisija, ki jo sestavlja pet profesorjev, akademski sodelavec, doktorand in neznanstveni član, je sporne publikacije pregledala v dveh ločenih postopkih, ki sta potekala od začetka leta 2024. Analize slikovnih podatkov so bile naročene tako v postopku proti Debatinu kot v postopku proti Fuldi. Zlasti so bili zaprošeni za komentarje na njihove objave med letoma 1998 in 2019.
Rezultati izpitov
V primeru profesorja Debatina dvomov o njegovi dolžnosti skrbnega ravnanja ni bilo mogoče utemeljiti do te mere, da bi ugotovili hudo malomarnost. Postopek je bil zato konec februarja ustavljen. Nasprotno pa je profesorica Fulda v svojih postopkih priznala, da je v njenem novejšem delu prišlo do napak in zmede, vendar izvirni podatki še vedno obstajajo. Kljub njenim poskusom, da bi razblinila dvome o svoji znanstveni integriteti, ji na zaslišanju ni uspelo prepričati, zaradi česar je bil primer tudi prekinjen.
Načela dobre znanstvene prakse, ki veljajo na univerzi Ulm, poudarjajo pomen poštenosti, ustrezne dokumentacije in odgovornega ravnanja z rezultati raziskav. Vendar delna zadeva proti Fuldi, ki je ločena od postopkov za manipulacijo slik, še vedno poteka.
Krovna načela dobre znanstvene prakse
V kontekstu trenutnega razvoja to nakazuje Inštitut Roberta Kocha (RKI) določa načela dobre znanstvene prakse, ki so zavezujoča za vse zaposlene. Pomembni vidiki so razumljiv opis metod, popolna dokumentacija relevantnih podatkov in izogibanje manipulaciji podatkov. RKI tudi spodbuja nadaljnje izobraževanje na tem področju in ustvarja okvirne pogoje za kakovostne raziskovalne procese.
Nove smernice, ki so začele veljati 15. marca 2023, nadomeščajo prejšnje predpise in pojasnjujejo odgovornost raziskovalnih skupin za znanstvene vrednote, kot sta transparentnost in integriteta. Osrednja točka smernic je jasna opredelitev in kaznovanje napačnega znanstvenega ravnanja, ki vključuje lažne izjave in plagiatorstvo.
Dobra znanstvena praksa se ne le strogo izvaja na Univerzi Ulm, ampak jo spodbujajo tudi institucije, kot je RKI, tako da je zagotovljena celovita podlaga za odgovorno raziskovanje in dokumentacijo. V okviru tega prizadevanja se vrednotenje znanstvenikov in njihovega dela redno prilagaja tako, da upošteva kvantitativne in kvalitativne vidike, s čimer se krepi verodostojnost znanosti kot celote.