Razstava osvetljuje trpljenje družine Geiershoefer v času nacionalsocializma

Razstava osvetljuje trpljenje družine Geiershoefer v času nacionalsocializma

28. maja 2025 se je na Katoliški univerzi v Eichstättu odprla razstava »Dolga senca krivice«, ki osvetljuje usodo družine Geiershoefer med nacionalsocialističnim preganjanjem. Razstava je rezultat intenzivnega trisemestrskega raziskovalnega dela študentov novejše in novejše zgodovine ter novinarstva pod vodstvom prof. dr. Vanesse Conze. Skupno je bilo pregledanih in ovrednotenih več kot 5000 strani izvornega gradiva, da bi razvili mikrozgodovinski pogled na preganjanje in njegove posledice. V središču so vpleteni ljudje, različne časovne ravni in kompleksne teme preganjanja, izgona in povojnega obdobja.

Rezultati tega projektnega dela niso le predstavljeni na tokratni razstavi, ampak tudi objavljeni v monografiji "Dolga senca krivice. Nacionalsocialistično preganjanje in njegove posledice - primer družine Geiershoefer". Vsi zainteresirani lahko razstavo obiščete v preddverju Univerzitetne knjižnice KU do 21. junija 2025. Prihodnji predstavitvi sta predvideni v Ingolstadtu in Allersbergu, na voljo pa je tudi podcast v sodelovanju z Bayerischer Rundfunk.

Preganjanje Judov v nacionalsocializmu

Namen razstave je razširiti in poglobiti konvencionalne pripovedi o preganjanju Judov v času nacionalsocializma. To preganjanje se je sistematično začelo po prihodu nacistične stranke na oblast leta 1933, ko se je državna diskriminacija judovskega prebivalstva v Nemčiji agresivno izvajala. Antisemitsko razmišljanje je bilo osrednja osnova nacionalsocialistične ideologije. Adolf Hitler je že zgodaj napovedal »iztrebljenje Judov«, kar je postavilo temelje kasnejši politiki terorja in iztrebljanja.

Vrhunec tega preganjanja je bil novembrski pogrom leta 1938, znan tudi kot »Noč kristalne noči«. Tisto noč je bilo uničenih več kot 1.400 sinagog in judovskih molilnic, porušenih je bilo na stotine judovskih trgovin in domov, okoli 100 Judov pa je bilo umorjenih. To državno orkestrirano dejanje nasilja je sprožilo val represije, ki je vodil do zaplembe vsega judovskega premoženja in izključitve Judov iz gospodarskega življenja.

Napredujoče nasilje in holokavst

Od leta 1941 dalje je nacistično vodstvo, predvsem SS, uresničevalo napovedano »iztrebljanje Judov«. Ocenjuje se, da je bilo sistematično umorjenih okoli 5,7 milijona Judov iz okupiranih evropskih držav. Ljudi so usmrtili s plinom in zažgali v taboriščih za uničevanje, medtem ko so strelski vodi pomorili veliko število Judov na kraju samem. Holokavst, kot najradikalnejši genocid v zgodovini, ne predstavlja le iztrebljanja judovskega prebivalstva, temveč tudi hkratni pomor Sintov in Romov ter invalidov.

Razstava v KU in spremljajoče publikacije so namenjene ne le spominjanju na temni del zgodovine, ampak tudi ozaveščanju o resnih kršitvah človekovih pravic in ljudeh, ki stojijo za temi številkami. Pobude, kot je Stolpersteine, ki jih je od leta 1995 postavil Gunter Demnig, se spominjajo žrtev in odpirajo prostor za posamezne zgodbe v kontekstu velikih dogodkov iz preteklosti.

Primer družine Geiershoefer torej predstavlja konkretno raziskovalno polje, ki osvetljuje zgodovino in osebne izkušnje ljudi, ki so trpeli pod nacionalsocialističnim režimom. Njihova zgodba je povedana na mestu, kjer se znanost in spomin združita in lahko prispevata k boljšemu razumevanju preteklosti.