Svetopisemsko upanje: Kako zgodbe preživijo in spremenijo krize

Svetopisemsko upanje: Kako zgodbe preživijo in spremenijo krize

29. julija 2025 je na Katoliški univerzi Eichstätt-Ingolstadt (KU) potekalo nepozabno slovo od prof. Slavila je Sabine Bieberstein, ki je skoraj dve desetletji krojila akademsko krajino na KU. Njena kariera se je začela s študijem teologije v Tübingenu in na Dunaju in jo pripeljala do doktorata leta 1997 na Univerzi v Fribourgu, kjer je napisala disertacijo o ženskih likih v Lukovem evangeliju. Po delu pastoralne svetovalke v Bernu in vodje projektov pri Katoliškem svetopisemskem delu v Zürichu je leta 2006 prevzela profesorsko mesto za eksegezo Nove zaveze in svetopisemsko didaktiko na KU. Leta 2013 je prevzela tudi specialistično predstavništvo za Staro zavezo.

Biebersteinova je v svojem poslovilnem predavanju spregovorila o svetopisemski literaturi v času krize. Trdila je, da so bila mnoga svetopisemska besedila napisana v obdobjih eksistenčne ogroženosti. Te zgodbe so pogosto delovale kot protizgodbe prevladujočim pripovedim. Eden od primerov, ki jih je izpostavila, je bila zgodba o Mojzesu, ki jo je mogoče razlagati kot pripoved o odporu proti asirskim osvajanjem. Bieberstein je poudaril, da lahko takšna besedila spremenijo samopodobo skupnosti v krizah.

Raziskovalni fokus in tematska področja

Primeri njenih raziskav vključujejo apostola Pavla, zgodnje krščanske skupnosti in svetopisemsko upanje na vstajenje. Raziskave spola so bile zanjo še posebej pomembne. Osredotočila se je tudi na preroške glasove Ezekiela in Deutero-Izaije, ki oba ustvarjata podobe prihodnosti in ponujata transformacijski potencial. Ezekiel je napovedal blagoslovljeno prihodnost kljub prerokbam o pogubi, Deutero-Izaija pa je monoteizem obravnaval kot odgovor na čaščenje tujih bogov.

Ob tej priložnosti je spregovoril tudi prof.dr. Martin Schneider, ki je poudaril transformativno moč upanja. Pozval je k soočanju s krizami in pojasnil, da prava emancipacija zahteva pozitivne vizije prihodnosti. Schneider je razlikoval med osebnim upanjem, ki ga je imenoval »espoir«, in transcendentnim upanjem, ki ga je opredelil kot »espérance«. Zanj je potrebno novo razumevanje svobode, ki temelji na planetarnih mejah.

Zgodbe in obredi kot transformativne sile

Dogodek je zaznamoval pogovor o vlogi zgodb pri verskem pouku. Prof. dr. Simone Birkel je razpravljala o pomenu utopičnega razmišljanja in čustveno angažiranih pripovedi kot sredstvih za pozitivno preobrazbo. Ugotovila je, da je upanje posrednik med pasivnostjo in aktivnostjo.
Poudarek je bil tudi na ritualih, o katerih je govorila prof. dr. Rowena Roppelt. Po navdihu romana Margaret Atwood je preučila, kako lahko obredi spodbujajo ekološko odgovornost in povzročijo materialne spremembe v življenjskem slogu. Krščanska izročila je pozvala h kritičnemu premisleku svojih liturgičnih praks.

Ta impresivna predavanja in razprave odražajo raznolikost in globino Biebersteinovega dela in izmenjave na KU. Njeni raziskovalni interesi in poučevanje bodo še naprej pomembno vplivali na teološko izobraževanje in razprave o identiteti in upanju v času krize.

Dodatne podrobnosti o temah najdete v publikaciji Sabrine Müller »Religious Experience and its Transformative Power«, ki jo je leta 2023 izdal De Gruyter in obravnava hermenevtične pristope k praktičnim vidikom teologije. Tukaj.

Za več informacij o prof. dr. obiščite zadnje predavanje Sabine Bieberstein Katoliška univerza Eichstätt-Ingolstadt.