Vzgojni šok: Toliko vpliva vaše poreklo na prihodnost mladih Evropejcev!

Vzgojni šok: Toliko vpliva vaše poreklo na prihodnost mladih Evropejcev!

Raziskovalni projekt »European Youth in Education and Transition to the Labour Market« (EDU-LAB), ki ga koordinira Univerza Otta Friedricha v Bambergu, obravnava enega najbolj perečih izzivov v izobraževalnih raziskavah: vpliv socialnega ozadja na izobraževalne biografije mladih v Evropi. Glasno uni-bamberg.de Namen projekta je analizirati prehod v svet dela in identificirati procese, ki lahko zmanjšajo osip v šoli in izboljšajo učenje, povezano z delom. Sredstva znašajo okoli 3 milijone evrov, od tega približno 300.000 evrov neposredno Univerzi v Bambergu.

Projekt bo potekal do decembra 2027. V raziskavo so vključene različne ustanove iz več evropskih držav, med drugim univerze in raziskovalni inštituti iz Avstrije, Nemčije, Grčije in Portugalske. Ciljna skupina so mladi med 15. in 30. letom, s poudarkom na enakih možnostih ter vplivu političnih ukrepov, investicij in sistemskih dejavnikov.

Družbena neenakost v izobraževalnem sistemu

V kontekstu izobraževalne neenakosti je pomembno poudariti, da igra izobrazba ključno vlogo pri dostopu do dela, dohodka in socialne udeležbe. 7. člen temeljnega zakona zavezuje državo, da vzgaja in izobražuje vse otroke. Izobraževalne ustanove v Nemčiji so običajno brezplačne ali močno subvencionirane, obiskovanje šole pa je obvezno do 18. leta. Še pokaži bpb.de in bpb.de da je izobraževalni uspeh močno odvisen od družbenega okolja. Leta 2021 se je poklicno izobrazilo le okoli 50 % mladih iz socialno ogroženih družin.

V nasprotju s tem je več kot 50 % ljudi iz akademskih družin končalo diplomo. Te neenakosti ne izhajajo le iz neenakih učnih pogojev, ampak tudi iz zgodnjih izobraževalnih odločitev, sprejetih v šoli. Poroča se tudi, da nemški izobraževalni sistem deluje kot "stroj za razvrščanje", ki učence že v zgodnji fazi deli na različne vrste šol in s tem krepi razlike, namesto da bi jih popravljal.

Zgodnje otroštvo in šolska vzgoja

Izobraževanje v zgodnjem otroštvu igra bistveno vlogo pri učenju kognitivnih in nekomnitivnih veščin. Poročila kažejo, da lahko kakovostno varstvo otrok vpliva na zmanjšanje rasnih razlik. Medtem ko je vključenost v izobraževanje visoka pri 3- do 6-letnikih, obstajajo socialne razlike pri vključenosti v programe predšolske vzgoje: otroci iz socialno ogroženih družin se redkeje vključujejo v takšne programe.

Poleg tega študije, kot so PISA, TIMSS in IGLU, jasno kažejo, da obstajajo razlike v uspešnosti med učenci iz različnih družbenih slojev. V srednji šoli I in II imajo otroci iz akademskih družin pogosto prednost in dosegajo višje kvalifikacije. Zlasti presenetljiva je nizka vključenost mladih z migrantskim ozadjem v srednješolske tečaje.

Projekt EDU-LAB bo v raziskavo vključil tudi izkušnje mladih in ustreznih skupin, kot so družine, učitelji in delodajalci, da bi dosegel uporabne rezultate. Sodelovanje z mednarodnimi partnerji je namenjeno pomoči pri premagovanju izzivov šolske in poklicne integracije manj zastopanih skupin. S primerjalno študijo izobraževalnih sistemov v različnih državah raziskava upa, da bo pridobila dragocena spoznanja, ki bi lahko prispevala k izboljšanju neenakih izobraževalnih razmer v Evropi.