CAR T-celična terapija: razkrite priložnosti in tveganja za bolnike z rakom!

CAR T-celična terapija: razkrite priložnosti in tveganja za bolnike z rakom!

FAU ima novega strokovnjaka na področju CAR T-celične terapije: prof. dr. Fabiana Müllerja, ki ima profesuro W3 za to obetavno raziskovalno področje. Univerza Friedrich-Alexander Erlangen-Nürnberg (FAU) je ena izmed 15 največjih in raziskovalno najbolj intenzivnih univerz v Nemčiji. Zaposluje več kot 6.000 ljudi in ponuja več kot 270 študijskih programov za več kot 39.000 študentov. Prof. Müller prinaša bogate izkušnje s prejšnjega podoktorskega položaja na Nacionalnem inštitutu za raka v Bethesdi, MD, ZDA.

Raziskovalni poudarek prof. dr. Müllerja se osredotoča na terapije, ki temeljijo na protitelesih, katerih cilj je specifično izklopiti degenerirane ali disregulirane celice. Pričakuje se, da bodo te tehnologije znatno zmanjšale stranske učinke tradicionalnih terapij raka, zaradi česar bodo obetaven pristop k boju proti raku.

CAR T-celična terapija in kako deluje

Terapija s T-celicami CAR je sodobna metoda zdravljenja nekaterih krvnih in limfnih rakov, kot sta akutna limfocitna levkemija (ALL) in ne-Hodgkinov limfom (NHL). Izraz "CAR" pomeni himerni antigenski receptor, ki je integriran v celice T za specifično ubijanje tumorskih celic. Terapevtski proces vključuje več stopenj:

• Blutentnahme und Filtration der weißen Blutzellen durch Leukapherese.
• Isolierung der T-Zellen im Labor und deren gentechnische Veränderung zur Herstellung des CAR.
• Verabreichung einer Chemotherapie zur Hemmung von Tumorzellen und Immunsystem (Lymphodepletion).
• Infusion der CAR-T-Zellen, die im Körper aktiv werden.

Vsak bolnik prejme individualne, gensko spremenjene T celice. V Nemčiji sta odobreni dve terapiji s T-celicami CAR: axicabtagene ciloleucel in tisagenlecleucel, ki sta usmerjeni na površinski marker CD19. Terapija se je izkazala za učinkovito, saj so študije pokazale, da se tumorji lahko znatno zmanjšajo.

Stranski učinki in nova spoznanja

Vendar je treba upoštevati možne stranske učinke. Ti vključujejo sindrom sproščanja citokinov, nevrološke težave, kot so glavoboli in omotica, ter citopenije z nizko vsebnostjo celic v krvi. Poveča se tudi tveganje za okužbe. Predvidena je dolgoročna podpora in spremljanje bolnikov do 15 let po terapiji.

Trenutna raziskovalna skupina na Univerzitetni bolnišnici Düsseldorf (UKD) je intenzivno preučevala stranske učinke terapije s T-celicami CAR. Opazili so redke primere sekundarnih rakov, kot so T-celični limfomi. Mutacije v krvotvornih izvornih celicah so bile ugotovljene kot možen vzrok za te bolezni. Te mutacije lahko nastanejo spontano ali pa jih spodbujajo prejšnje terapije, kot je kemoterapija.

Raziskave so pokazale, da se je pri pacientu s primarnim limfomom centralnega živčnega sistema šest tednov po terapiji s T-celicami CAR razvil periferni T-celični limfom, kar je na koncu privedlo do bolnikove smrti. Analiza DNK je pokazala mutacije v genih DNMT3A in TET2, ki so povezani s hematološkimi raki.

Če povzamemo, terapija s T-celicami CAR predstavlja inovativno možnost zdravljenja rakavih bolnikov, vendar prinaša tudi določena tveganja. Tekoče raziskave bodo ključnega pomena za boljše razumevanje teh tveganj in, če bo potrebno, za iskanje ustreznih presejalnih metod pred zdravljenjem za individualno svetovanje bolnikom in zmanjšanje tveganja zapletov.

Za dodatne informacije o terapiji s T-celicami CAR in s tem povezanih izzivih se sklicujemo na podrobna poročila iz FAU, Nemško društvo za boj proti raku kot tudi najnovejša dognanja iz Univerzitetna bolnišnica Düsseldorf.