Demokracija v varstvu podnebja: Skupaj proti krizi!

Demokracija v varstvu podnebja: Skupaj proti krizi!

17. marca 2025 je potekala panelna razprava z naslovom “Demokracija in varstvo podnebja – (kako) lahko to deluje?” potekalo v župnijskem središču St. Georg v Unterbibergu. namesto. Pobuda Podnebno nevtralno 2035 je organizirala dogodek, da bi izrazila nujnost podnebne krize in vlogo demokracije v tem kontekstu. Med udeleženci so bili profesorica Hedwig Richter z Univerze Bundeswehr v Münchnu, novinar Bernd Ulrich, članica državnega parlamenta CSU Kerstin Schreyer in dr. Andreas Kießling iz Bayernwerka.

Razprava je tekla o združljivosti podnebnih ukrepov z demokratičnimi procesi. Tako prof. Richter kot Bernd Ulrich sta poudarila nujnost ukrepanja v podnebni krizi in izpostavila pogosto prisoten konflikt med delovanjem v demokraciji in potrebnimi hitrimi odločitvami.

Vloga državljanov in tehnični izzivi

Dr. Kießling v svojem prispevku poudarja potrebo po reševanju tehničnih izzivov na različnih ravneh. Omenil je pomembne teme o obratih, omrežjih in skladiščih, ki so bistvenega pomena za uspešno zaščito podnebja. Kerstin Schreyer je poudarila vlogo državljanov v političnem procesu in pozvala k večji vključenosti prebivalstva v odločitve, ki vplivajo na varstvo podnebja.

Soglasje udeležencev razprave je oblikovalo stališče, da so spremembe možne le skupaj na politični, ekonomski in družbeni ravni. Prof. Richter in Bernd Ulrich sta opozorila na negativne posledice zamud pri varovanju podnebja, ki bi lahko še poslabšale že tako grozeče razmere.

Politična pokrajina in podnebne spremembe

Pogled na politični okvir pokaže, da so teme podnebne politike in trajnosti še pred nekaj leti bile deležne malo pozornosti, zlasti med populističnimi in desničarskimi ekstremističnimi strankami. Te skupine pogosto zanikajo podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, in izkoriščajo negotovost ljudi v svojo korist. Razprave o podnebju in trajnosti se pogosto zlorabljajo v propagandne namene.

Populistične pripovedi krivijo domnevno pokvarjeno levo-zeleno elito, ki ignorira nacionalne interese. Takšna gibanja kritizirajo mednarodne organizacije in poskušajo zahtevati trajnost zase. Medtem ko nekatere desničarske ekstremistične organizacije vidijo varstvo okolja kot del svoje etnične ideologije, ta »ekologija z desnice« nima podpore ljudi, potrebne za pomemben vpliv. Kljub temu tema ostaja zasidrana v elementih desničarskih ekstremističnih ideologij.

Mednarodni okvir varstva podnebja

Za mednarodni okvir varstva podnebja so značilni pomembni sporazumi, kot sta Kjotski protokol, sprejet leta 1997, in Pariški podnebni sporazum iz leta 2015. Cilj slednjega je zadržati globalno segrevanje precej pod 2 °C in si prizadevati za 1,5 °C. Nacionalni prispevki k zmanjšanju emisij so tukaj ključnega pomena.

Pariški sporazum prav tako poziva k finančnim ciljem za pomoč državam pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost. V Evropi evropsko trgovanje z emisijami ureja približno 45 % skupnih emisij EU, medtem ko je Zeleni dogovor namenjen podnebni nevtralnosti do leta 2050. Nemčija je sprejela zakon o varstvu podnebja, katerega cilj je nevtralnost toplogrednih plinov do leta 2050 in zmanjšanje za 65 % do leta 2030.

Kompleksnost izzivov na področju podnebne politike še povečuje pomanjkanje izvajanja in skladnosti s temi cilji. Kot je pokazala razprava v Unterbibergu, ostaja dialog med znanostjo, politiko in družbo ključen za prihodnji napredek v boju proti podnebnim spremembam. Pobuda Podnebno nevtralno 2035 že načrtuje nadaljnje dogodke za spodbujanje tega dialoga.