Digitalna mojstrovina: Bonerjev Edelstein spet sije v Heidelbergu!

Digitalna mojstrovina: Bonerjev Edelstein spet sije v Heidelbergu!

V izjemnem digitalnem projektu, katerega namen je obuditi srednjeveško književnost, se na novo ureja zbirka basni »The Gem« bernskega dominikanskega meniha Bonerja. S tem delom je Boner, ki je živel okoli leta 1350, ustvaril prvo zbirko Ezopovih basni in majhnih primerov v nemščini, ki je bila zasnovana kot zaprta »buoch«. Projekt izvajata Katoliška univerza (KU) in Univerzitetna knjižnica Heidelberg, financira pa ga Nemška raziskovalna fundacija (DFG). Ta nova izdaja je velikega pomena, ker Bonerjevo delo ponuja edinstven vpogled v miselnost srednjega veka, ki so jo oblikovale moralne lekcije, ki so še danes pomembne.

»Dragulj« vključuje skupaj 38 besedilnih prič, vključno z rokopisi in dvema grafikama iz Gutenbergove dobe. Albrecht Pfister je imel pomembno vlogo pri širjenju tega dela, saj je leta 1461 izdal »Der Edelstein« kot prvo tiskano nemško knjigo z lesorezi. Leto pozneje je sledila druga izdaja, ki je poudarila priljubljenost zbirke. Vendar je ta tradicija prenosa podatkov zapletena, saj so se knjige pred tiskanjem prepisovale ročno, kar je vodilo v različne tradicije.

Digitalizacija in nova spoznanja

Rokopisi so digitalizirani in celovito obdelani v virtualni knjižnici Univerzitetne knjižnice Heidelberg. Devet uredniško pomembnih besedilnih prič je bilo že prepisanih s programsko opremo AI "eScriptorium". Namen projekta je pretvoriti besedilo v obliko, ki je skladna s standardi Text Encoding Initiative (TEI). To omogoča sinoptično predstavitev zgodovine besedila, kar omogoča natančno analizo in primerjavo besedil. Prva faza projekta DFG bo predvidoma zaključena do začetka leta 2027 in bo omogočala digitalni dostop do vseh zapisov.

V celoti bo nova izdaja temeljila na besedilnih pričah, ki so avtorju časovno in jezikovno blizu. To predstavlja napredek v primerjavi s prejšnjimi izdajami, predvsem tisto, ki jo je izdal Franz Pfeiffer leta 1844 in je vključevala le 17 besedilnih prič – kar ustreza 45 odstotkom današnjega izročila. Pfeiffer je poskušal rekonstruirati izvirno besedilo, vendar to zdaj velja za zastarelo. Nova izdaja je torej že zdavnaj pripravljena in se zdaj izvaja z uporabo trenutne raziskovalne tehnologije.

Pomen popisa rokopisov

Dodaten pomemben element te raziskave je Popis rokopisov, spletna baza rokopisov v nemškem jeziku iz srednjega veka. Vsebuje osnovne podatke o osebah, delih in njihovem prenosu ter ponuja izbor literature o zgodovinski pomembnosti posamezne priče besedila. Ta baza podatkov deluje kot osrednja kontaktna točka za znanstvene raziskave in omogoča celovit dostop do digitalnih kopij najrazličnejših rokopisov, kar še dodatno poudarja pomen ponovnega odkritja »Dragulja«.

V drugi fazi financiranja projekta DFG, ki naj bi se začela po zaključku prve faze, je predviden tudi razvoj virov »Edelsteinovih« besedil in njihovo celovito komentiranje. Poseben poudarek bo namenjen tudi sistematični obdelavi slikovnega izročila, pri čemer bo v raziskavo vključenih okrog 1350 ilustracij. To obljublja, da bo analizi Bonerjevih pravljičnih in moralnih zgodb dodalo vizualno razsežnost in razjasnilo pomen njegovega dela v kontekstu srednjeveške literature.

"Dragulj" nima le vloge v nemški literarni zgodovini, ampak ponuja tudi edinstven dostop do kulturnih in moralnih vrednot 14. stoletja. Kombinacija pobude za digitalizacijo in celovite besedilno-kritične raziskave zagotavlja, da bodo nauki iz Bonerjevih basni dostopni tudi prihodnjim generacijam.