Počastimo Manfreda Hartla: Življenje za univerzo v Eichstättu!

Počastimo Manfreda Hartla: Življenje za univerzo v Eichstättu!

Katoliška univerza Eichstätt-Ingolstadt (KU) žaluje ob izgubi svojega nekdanjega upravnega direktorja Manfreda Hartla, ki je umrl v starosti 76 let. Hartl je 1. decembra 1992 položil temeljni kamen za upravo univerze in odigral osrednjo vlogo pri ustanovitvi novozgrajene Ekonomske fakultete. Pod njegovim vodstvom se je razširila ne le upravna struktura KU, ampak je bilo ustvarjeno tudi kolegialno vzdušje, ki je spodbujalo sodelovanje na univerzi. Hartl je bil tudi strasten ljubitelj glasbe in je vzdrževal osebne stike z družino Wagner v Bayreuthu, zaradi česar je postal poseben prijatelj glasbe Richarda Wagnerja. Januarja 2003 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil, a za seboj pušča trajno dediščino na KU, ki bo častila njegov spomin, kot je npr. ku.de poročali.

KU je znana po svojem zavzetem izobraževalnem delu in je pred kratkim počastila diplomante svoje Ekonomske fakultete. Ta slavnostni dogodek je potekal v Mestnem gledališču Ingolstadt in ga je organiziralo društvo alumnov IN-Kontakt. V svojem pozdravnem govoru je profesor Jens Hogreve, podpredsednik KU za raziskave, poudaril pomemben mejnik, ki ga diploma predstavlja za študente. Spodbudil jih je k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju družbenih sprememb. Sabine Eckhardt iz Boston Consulting Group je v navdihujočem govoru svetovala razumevanje odgovornosti in aktivno sprejemanje izzivov. Študijski dekan profesor Reinald Koch je podelil posebna priznanja za izjemne dosežke.

Posebne nagrade

Na proslavi so bile podeljene naslednje nagrade:

• Preis für den besten Bachelorabschluss: Robin Aninger
• Preis für den besten Masterabschluss: Alina Hansen
• Preis für die beste Masterarbeit: Christoph Rehrl
• Preis für die beste Dissertation: Alexander Rave

Ta priznanja niso le znak hvaležnosti, ampak tudi poudarjajo kakovost izobraževanja na Ekonomski fakulteti KU. donaukurier.de poudarki.

Zgodovinski kontekst razvoja univerze

Katoliška univerza Eichstätt-Ingolstadt je del bogate zgodovinske mreže nemških univerz. Korenine nemške univerzitetne zgodovine segajo v srednji vek, ko so univerze v Evropi, ki so se zgledovale po vzorih iz Pariza in Bologne, dobile pravico podeljevati akademske nazive. Prva nemška univerza, Heidelberg, je bila ustanovljena v poznem 14. stoletju. Ustanovitev Univerze v Berlinu leta 1810 na pobudo Wilhelma von Humboldta je pomenila prelomnico, ki je poudarila pomen enotnosti raziskovanja in poučevanja ter uveljavila akademsko svobodo kot ključno vrednoto.

Vendar pa razvoj univerz nikoli ni bil brez izzivov. V nemškem visokošolskem sistemu so bile različne faze, od elitnega izobraževanja do političnih prevratov po drugi svetovni vojni do internacionalizacije in reform, ki jih je sprožila Bolonjska deklaracija iz leta 1999. Ti načrti so odločilno prispevali k oblikovanju evropskega visokošolskega prostora in uvedbi novih diplom, kot je npr. bpb.de podrobno opisano.

Hartlovo delo na KU stoji v tem zgodovinskem kontekstu, ki kaže stalen razvoj in prilagajanje univerz družbenim in gospodarskim potrebam. Njegovih prispevkov si bomo zapomnili ne le v vodstvu, ampak tudi v kulturi, ki jo je vzpostavil na KU.