Empatija v paliativni oskrbi: ključ do dostojne podpore!

Empatija v paliativni oskrbi: ključ do dostojne podpore!

V občutljivem in kompleksnem svetu paliativne oskrbe se nenehno poudarja pomen empatije, spoštovanja in medosebnih odnosov. O tem so nedavno razpravljali na dnevu paliativne oskrbe, kjer so strokovni govorci poudarili potrebo po sočutni oskrbi. Prof. dr. Inge Eberl je pojasnila, da je mreža odnosov med negovalnim osebjem in bolniki bistvena za izpolnjevanje mandata zdravljenja. Osrednji vidik oskrbe ob koncu življenja je prepoznavanje in obravnavanje fizičnih, čustvenih in socialnih potreb pacientov, kot je poudarila Anne Gruber iz bavarskega državnega predstavništva v nemškem društvu za paliativno medicino. Pojasnila je, da spopadanje s težkimi življenjskimi situacijami zahteva strokovno usposobljenost, ki jo je mogoče doseči le z empatijo in spoštljivim medsebojnim odnosom za večjo kakovost oskrbe.

Posebne izzive je bilo opaziti tudi v koronskih časih, kjer so bili pogrebi in slovesa močno omejeni. Prof. dr. Gabriele Gien, predsednik KU, je poudaril, da je paliativna oskrba več kot le medicinska disciplina; zahteva priznanje dostojanstva vsakega človeka. Podpora hudo bolnim torej ni omejena le na zdravstvene ukrepe, temveč temelji na oblikovanju odnosov in skrbi za udobje in dostojno oskrbo.

Vloga empatije v zdravstveni negi

Vloge empatije v zdravstveni negi ni mogoče preceniti. Po analizi je empatija ključna za medosebne odnose, še posebej v zahtevnih situacijah oskrbe. Empatična komunikacija spodbuja varnost in zaupanje, kar je osrednjega pomena za bolnike in njihove družine. Varstvene ustanove vedno bolj vlagajo v metode za spodbujanje sočutnega odnosa. V tem kontekstu je izraženo mnenje, da lahko sposobnost empatije obravnavamo tako kot naravni talent kot kot veščino, ki se je da naučiti. Človekova dejanja poganja potreba po povezovanju in razvoju, zaradi česar je čustvena inteligenca v zdravstveni negi vedno bolj pomembna.

Druga pomembna točka je, da je dobra oskrba opredeljena tudi kot občutek sprejetosti in razumevanja, jezik, ki temelji na potrebah, pa je pogosto ključ do empatične komunikacije. Ta jezik spodbuja poslušanje in medsebojno razumevanje, kar je še posebej pomembno v timu. Obstajajo številna poročila o tem, kako empatična interakcija ne samo izboljša obvladovanje konfliktov, ampak tudi optimizira sodelovanje znotraj negovalnih skupin in poveča splošno zadovoljstvo pri delu.

Ponudbe delavnic in prihodnji razvoj

Dan paliativne oskrbe ni vključeval le predavanj, temveč tudi številne delavnice in pogovorne skupine, v katerih so si strokovnjaki izmenjevali izkušnje. Postalo je jasno, kako pomembno je izpostaviti lastne izkušnje. Gledališče improvizacije je ponudilo humorne in ganljive poglede na teme empatije in vzpostavljanja odnosov v zdravstveni negi. Udeleženci so imeli priložnost deliti svoje zgodbe, ki jih je poustvaril »Playbacktheater Dachau«, kar je spodbudilo in okrepilo razpravo o osebnih izkušnjah v oskrbi.

Na koncu lahko rečemo, da nadaljnji razvoj paliativne oskrbe zahteva interdisciplinarno sodelovanje, ki združuje zdravstveno nego, medicinsko etiko, socialno delo in teologijo. KU se aktivno zavzema za takšno podporo, da bi spodbujala usposabljanje in prakso na področju paliativne oskrbe ter trajnostno izboljšala oskrbo hudo bolnih ljudi.

KU, UniGraz, empatija