Obnašanje volivcev AfD glede cepljenja: kako vplivajo politična stališča

Obnašanje volivcev AfD glede cepljenja: kako vplivajo politična stališča

Pripravljenost na cepljenje v Nemčiji ni le vprašanje zdravja, ampak tudi pokazatelj globljih družbenih in političnih tokov. Nova študija Univerze Otta Friedricha v Bambergu preučuje obnašanje privržencev Alternative za Nemčijo (AfD) pri cepljenju med pandemijo korone. Rezultati kažejo, da imajo volivci AfD v povprečju za 28 odstotnih točk manj možnosti, da bodo cepljeni kot volivci drugih strank. To odpira zanimiva vprašanja o vlogi politične identifikacije v zdravstvenem vedenju.

Študija, objavljena v Cologne Journal of Sociology and Social Psychology, raziskuje razloge za to pomembno odstopanje. Ključna ugotovitev je, da takšnih razlik v pripravljenosti za cepljenje ni mogoče pojasniti z demografskimi dejavniki, kot sta starost ali izobrazba, ali z osebnim stresom med pandemijo. Namesto tega imajo osrednjo vlogo politični odnosi. Na pripravljenost za cepljenje po raziskavi močno vpliva predvsem dojemanje pandemije kot grožnje osebnim svoboščinam.

Vpliv političnega razpoloženja

Poleg tega na pripravljenost za cepljenje vpliva občutek politične nezastopanosti. Mnogi privrženci AfD se ne počutijo ustrezno zastopane s strani etabliranih strank, kar negativno vpliva na njihovo odločitev za cepljenje. Ta opažanja niso pomembna le za trenutno razpravo, ampak so lahko pomembna tudi za prihodnje javnozdravstvene ukrepe in kampanje cepljenja.

Študija temelji na reprezentativnih raziskavah 7762 ljudi, opravljenih med marcem in oktobrom 2021. Poleg pripravljenosti na cepljenje so beležili tudi demografske podatke, osebne izkušnje s pandemijo ter zaupanje v politiko in družbo. Analiza tako postavlja temelje za poglobljeno proučitev vpliva politične identitete na posamezna dejanja.

Populizem in volilno obnašanje

Če pogledamo AfD v širšem političnem kontekstu, postane jasno, da stranka v času pandemije ni uspela pridobiti podpore med volivci. Analiza kaže, da je AfD na zveznih volitvah leta 2021 izgubila celo za 2,3 odstotne točke. Njihova populistična strategija temeljnega nasprotovanja ni našla podpore, na katero so upali, saj je bila baza privržencev AfD močno razdeljena glede preferenc glede ukrepov za zajezitev COVID-19. Individualni vpliv je bil še en pomemben dejavnik in je prispeval k temu, da je bil delež glasov AfD manjši v regijah, ki jih je pandemija še posebej močno prizadela.

Ugotovljeno je bilo tudi, da kriza COVID-19 ni ponudila enakih priložnosti za mobilizacijo kot prejšnje krize, kot sta finančna kriza ali begunska kriza 2015/2016. Zdi se, da različni pogledi znotraj volilnega telesa AfD močno vplivajo na volilno vedenje, kar dokazujejo novi podatki o odnosu volivcev in regionalni resnosti pandemije.

Prihodnost evroskeptičnih strank

V širšem evropskem kontekstu se je povečal volilni potencial za evroskeptične stranke. Občutne pridobitve takšnih strank se pričakujejo na evropskih volitvah junija 2024. Nedavna študija kaže, da bi lahko v tretjini držav EU sile proti EU končale na prvem mestu, v drugi tretjini pa naj bi bile na drugem mestu. V Nemčiji se je podpora evroskeptičnih strank, predvsem AfD, podvojila na 26 odstotkov.

Zaskrbljenost državljanov glede inflacije, mednarodne varnosti, migracij in podnebja je globoko zakoreninjena in prispeva k skepticizmu do EU. Ta skepticizem je viden glede na neustrezno izpolnjevanje pričakovanj politike EU. Susi Dennison iz think tanka ECFR kritizira dejstvo, da se mnogi državljani počutijo izključene iz velikih odločitev. Ta ocena ponazarja, kako politične negotovosti vplivajo na družbeno ozračje v Evropi.

Če povzamemo, študija cepljenja privržencev AfD kaže, da so politična identiteta in individualne izkušnje v času krize globoko povezane in bi lahko na koncu vplivale na prihodnost populističnih strank v Evropi. Interakcije med družbenimi trendi in zdravjem posameznika so kompleksne in si zaslužijo skrbno obravnavo.

Za več informacij o študiji Univerze Otta Friedricha v Bambergu obiščite uni-bamberg.de. Za informacije o analizi volilnih preferenc glejte pmc.ncbi.nlm.nih.gov. Podrobnosti o evropski perspektivi in ​​prihajajočih volitvah najdete na tagesschau.de preberi.