Mlada generacija v nevarnosti: Družbeni mediji obremenjujejo duševno zdravje!

Mlada generacija v nevarnosti: Družbeni mediji obremenjujejo duševno zdravje!

Evropski raziskovalni projekt “PROMISE” se prične 30. aprila 2025 pod vodstvom prof. dr. Adriana Meierja z Univerze Friedrich Alexander Erlangen-Nürnberg (FAU). Cilj projekta je izboljšanje duševnega zdravja mladih ob vse večjem vključevanju družbenih medijev v njihovo vsakdanje življenje. V ta namen je Nemška raziskovalna fundacija (DFG) v okviru programa CHANSE/NORFACE dodelila sredstva v višini 1,5 milijona evrov za obdobje treh let.

Družbeni mediji so neločljivo povezani z življenjem današnje mladine. Vendar nedavne študije kažejo znake krize v duševnem zdravju te starostne skupine. »PROMISE« preučuje posebne ukrepe za optimizacijo uporabe platform, kot so TikTok, Instagram in Snapchat. Načrtovani ukrepi vključujejo prilagoditve dizajna platform, filtriranje problematične vsebine in prepoved škodljivih funkcij, kot je neskončno drsenje.

Problematična uporaba in njene posledice

Problematična uporaba družbenih medijev se lahko kaže v simptomih, podobnih zasvojenosti, ki negativno vplivajo na vsakdanje življenje. Študije so odkrile jasno povezavo med to uporabo in zmanjšanim duševnim in socialnim blagostanjem. Prizadeti poročajo tudi o večji uporabi substanc, slabšem spanju in slabšem šolskem uspehu.

Potreba po ukrepanju in preventivnih ukrepih

Dr. Hans Henri P. Kluge iz WHO izpostavlja pomen medijske pismenosti in se zavzema za uvedbo starostnih omejitev za družbena omrežja. Omenjeni pa so tudi pozitivni vidiki, kot je socialna podpora vrstnikov. Družbeni mediji pomembno prispevajo k socialnemu mreženju, zlasti za neproblematične uporabnike.

Cilj pristopa »PROMISE« je izpeljati na dokazih temelječa priporočila za ukrepe za zaščito duševnega zdravja mladih. Ciljne skupine so otroci v predpuberteti od 10 do 12 let, mladostniki od 13 do 17 let in mladi od 18 do 25 let. Pomemben del projekta je vključevanje mladih preko mladinske svetovalnice in delavnic soustvarjanja.

Potreba po intervencijah, ki so starosti in spolu primerne in kulturno primerne, je nesporna. Poleg tega WHO poziva k večjim naložbam v šolska okolja, ki spodbujajo zdravje, in programe, ki temeljijo na dokazih. Na dnevnem redu so tudi odprti dialogi o digitalni blaginji v družinah in šolah ter nadaljnje usposabljanje vzgojiteljev in zdravstvenih delavcev za krepitev digitalnih veščin.

Uspeh projekta je dosežen s tesnim sodelovanjem s praktičnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in evropskimi regulativnimi organi. Cilj je opolnomočiti mlade, da sprejemajo ozaveščene odločitve o svojih spletnih dejavnostih in zaščitijo svoje duševno zdravje.

Za več podrobnosti o izzivih in rešitvah na področju družbenih medijev in duševnega zdravja glejte Univerza Friedrich Alexander Erlangen-Nürnberg celoviti vpogledi. Tudi tiste WHO ponuja pomembne informacije, ki poudarjajo pomembnost te teme.