Podnebna politika krepi obrambo Evrope: milijardna dividenda!

Podnebna politika krepi obrambo Evrope: milijardna dividenda!

2. aprila 2025 je nova študija Joschke Wannerja, ekonomista z Univerze v Würzburgu, navdušujoče razložila, kako je podnebna politika ključnega pomena ne samo z ekološkega vidika, ampak tudi z vidika varnostne politike. Glede na to študijo, ki se osredotoča na izračune Inštitut za svetovno gospodarstvo Kiel Ambiciozni podnebni ukrepi v EU pozitivno vplivajo na obrambni proračun.

Zlasti v času krize se podnebna politika obravnava kot osrednji steber evropske varnostne arhitekture. Študija kvantificira dodano vrednost varnostne politike te politike: vsak evro, ki ga Evropa porabi manj za nafto, zmanjša vojno zalogo Rusije za 13 centov. To pomeni, da prihranki pri nafti nimajo samo gospodarskega učinka, ampak vodijo tudi do zmanjšanja evropskih obrambnih izdatkov za 37 centov na vsak privarčevani evro.

Vloga cene ogljika

Višja cena CO₂ in uvedba omejitve hitrosti v Nemčiji bi lahko prinesla znatne koristi v zvezi z varnostjo. Glede na študijo bi nemška omejitev hitrosti do leta 2030 lahko pomagala prihraniti 33 milijonov ton CO₂ in tako ustvariti dividendo varnostne politike v višini približno dveh milijard evrov. V idealnem primeru bi lahko zamude pri omejitvah CO₂ voznega parka za proizvajalce avtomobilov celo ustvarile dividende v višini približno treh milijard evrov.

Če bi Evropa povsem prenehala s porabo nafte, bi letna dividenda lahko znašala do 104 milijarde evrov. Wanner zato priporoča uvedbo cene CO₂ v višini najmanj 60 evrov na tono iz geopolitičnih razlogov, da se okrepi varnostni položaj EU. Višja cena CO₂ in razširitev trgovanja z emisijami EU na naftni sektor v stavbah in prometu se zdita strateško upravičena, zlasti glede na agresiven geopolitični položaj Rusije.

Študija jasno kaže: zmanjšanje emisij ne krepi samo podnebja, ampak tudi varnost Evrope. To je neposredno v skladu z dolgoročnimi cilji evropske politike podnebnih sprememb, katerih namen je zmanjšati okolju in podnebju škodljive dejavnosti, hkrati pa ublažiti učinke podnebnih sprememb.

Izzivi in ​​priložnosti energetskega prehoda

Vendar pa izvajanje učinkovite podnebne politike prinaša tudi izzive. Naraščajoči stroški energije silijo tako podjetja kot gospodinjstva, da prilagodijo svoje potrošniško vedenje. To pomeni, da morajo postati pomembnejše naložbe v energetsko učinkovite naprave, boljšo toplotno izolacijo in obnovljive vire energije. Čeprav ti ukrepi povzročijo začetne stroške, dolgoročno zmanjšajo stroške energije in zmanjšajo odvisnost od fosilnih goriv, ​​kot je Stuttgarter Bank LBBW poudarki.

Višja cena ogljika ima daljnosežne učinke na mobilnost, cene hrane in drugih potrošniških dobrin. Na primer, vožnja z motorji z notranjim izgorevanjem postaja vse dražja, kar povečuje privlačnost alternativnih načinov prevoza, kot so javni prevoz ali električna vozila. Poleg tega se bo nemška avtomobilska industrija soočila z izzivom prenove same sebe, da bi zagotovila svojo konkurenčnost, medtem ko se povpraševanje po elektromobilnosti po vsem svetu povečuje.

Glede na potrebo po preoblikovanju v nizkoogljično gospodarstvo je bistveno, da imajo gospodinjstva, ki zgodaj vlagajo v trajnostne rešitve, koristi od nižjih stroškov energije in stabilnejše oskrbe. Ta sprememba ne bo pripomogla le k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, temveč tudi k izboljšanju energetske samooskrbe, kar je še posebej zaželeno iz varnostnih razlogov.

Skratka, evropska podnebna politika je vedno bolj priznana kot ključ do stabilne varnosti in gospodarske rasti. Je bistveni element za soočanje z izzivi podnebnih sprememb, zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in krepitev obrambne zmogljivosti Evrope.