Podnebne spremembe: Evropski gozdovi v požaru – stanje je tako dramatično!

Podnebne spremembe: Evropski gozdovi v požaru – stanje je tako dramatično!

Gozdni požari, neurja in podlubniki predstavljajo vse večjo grožnjo evropskim gozdovom. Te težave nimajo le resnih ekoloških, ampak tudi pomembne gospodarske posledice. Raziskovalci na Tehnična univerza v Münchnu so analizirali gospodarski vpliv podnebnih sprememb na evropske gozdove in ugotovili, da bi lahko bile gospodarske izgube zaskrbljujoče visoke.

Študija, ki sta jo izvedla pod vodstvom Ruperta Seidla in Thomasa Knokeja, poudarja, da obstajajo jasne regionalne razlike v učinkih podnebnih sprememb. Medtem ko bi severna Evropa lahko imela koristi od sprememb, se srednja in južna Evropa soočata z izzivom nujne potrebe po prilagajanju. Redni neredi v gozdovih vse pogosteje povzročajo milijonsko škodo. V mnogih regijah cena lesa drastično pada, ker trg preplavljajo velike količine poškodovanega lesa ali pa lesa zaradi stanja ni več mogoče prodati.

Porast gozdnih požarov v južni Evropi

Razmere v južni Evropi so se v zadnjih tednih dramatično poslabšale. Številni gozdni požari, ki jih je sprožilo bolj suho in toplejše poletje, ki so mu naklonjene podnebne spremembe, so močno prizadeli regije. Glavni vzrok požarov je pogosto človekova dejavnost, na primer podžig. V Španiji so od junija aretirali več kot 40 ljudi, medtem ko se v Grčiji s to obtožbo soočajo že 300 ljudi dnevne novice poročali.

Ekstremnih vremenskih razmer ne gre prezreti. Julija 2025 so v jugovzhodni Turčiji zabeležili rekordno temperaturo 50,5 stopinje Celzija. Tudi v Španiji se je število vročinskih valov od leta 2000 podvojilo, kar je močno povečalo verjetnost požarov. Posebej ranljive so monokulture, kot so nasadi evkaliptusa. Na Portugalskem je požar v monokulturah evkaliptusa leta 2017 povzročil smrt 119 ljudi.

Ekološke in ekonomske posledice požarov

Do 19. avgusta 2025 so gozdni požari v EU uničili že več kot milijon hektarjev zemlje, kar predstavlja največjo požgano površino od začetka statistike. Samo v 22 od 27 držav članic EU je bilo izpuščenih 35 milijonov ton CO2. Okoljski program Združenih narodov opozarja, da se bodo tako veliki požari do leta 2030 povečali za 14 %, do leta 2099 pa za 50 %.

Evropska komisija poudarja, da se mora Evropa pripraviti na pogostejše in intenzivnejše gozdne požare. Raziskovalci, kot je Thomas Hickler, poudarjajo, da se je z vremenom povezano tveganje požarov v Evropi v zadnjih desetletjih povečalo in ne izključujejo, da bi gasilci lahko dosegli svoje meje. Vendar bi lahko bile v pomoč inovativne tehnologije, kot je uporaba umetne inteligence za zgodnje odkrivanje požarov. Ta tehnologija se že uporablja za nadzor požarov v Brandenburgu.

Če povzamemo, raziskave na Tehnični univerzi v Münchnu so pokazale, da podnebne spremembe resno vplivajo na varnost in prihodnost evropskih gozdov. Izguba lesnih virov ne bi lahko le ogrozila gospodarske stabilnosti, ampak tudi znatno vplivala na ekološke sisteme, ki so odvisni od zdravih gozdov. Glede na intenzivno sezono gozdnih požarov leta 2023 in resnično grožnjo prihodnjih nesreč je še vedno ključnega pomena, da se Evropa pripravi na takšne dogodke in sprejme učinkovite ukrepe.