Kognitivne motnje: Zakaj se podpora uporablja tako redko!

Kognitivne motnje: Zakaj se podpora uporablja tako redko!

Trenutna študija Digital Dementi Register Bavaria (digiDEM Bavaria) v sodelovanju z univerzo Friedrich-Alexander Erlangen-Nürnberg kaže, da ljudje z blagimi kognitivnimi motnjami (MCI) le redko uporabljajo ambulantne podporne storitve. Ta študija, ki je vključevala skupno 913 ljudi s kognitivnimi motnjami, je pokazala, da je povpraševanje po ponudbi večje predvsem med osebami z blago do zmerno demenco.

Blaga kognitivna okvara je pogosto predhodnik demence, čeprav je kognitivni upad pri MCI manj izrazit. To pomeni, da lahko prizadeti v mnogih primerih še naprej samostojno opravlja vsakdanje dejavnosti. Študije kažejo, da približno 70 % ljudi z MCI razvije Alzheimerjevo demenco v petih letih. To dejstvo predstavlja veliko breme za družinske negovalce, saj je večina bolnikov oskrbovana doma.

Nizka uporaba ambulantnih podpornih storitev

Čeprav obstajajo pomembne ponudbe podpore, je skupna uporaba nizka. Najpogosteje uporabljene storitve so primarna oskrba (54,4 %), pomoč na domu (36,5 %), ambulantna oskrba (30,4 %) in psihosocialne intervencije (30,2 %). Osrednja točka študije je bila pomanjkljiva uporaba storitev ambulantne oskrbe in dnevnega varstva pri ljudeh z MCI. V povprečju sta bili v zadnjih 30 dneh uporabljeni samo dve ambulantni pomoči.

Razlogi za tako nizko uporabo so različni. Dostopnost je pogosto omejena, ponudbe so premalo poznane, mnogi prizadeti pa se bojijo stigmatizacije ali se soočajo s finančnimi vprašanji. Kar je še posebej presenetljivo, je, da dostopnost ravni oskrbe močno vpliva na uporabo teh ponudb. Obstoječe potrebe bolnikov pogosto ostanejo neuslišane, kar poudarja potrebo po zgodnjih informacijah o ambulantnih podpornih storitvah.

Poleg tega simptomi MCI, kot so povečana pozabljivost, težave pri spremljanju pogovorov ali težave pri odločanju, kažejo, da prizadeti in njihovi svojci zaznajo določeno spremembo. Priporočljivo je zgodnje posvetovanje s strokovnjaki za ustrezno ukrepanje v primeru kognitivnih sprememb. Čeprav MCI ni mogoče preprečiti, lahko spremembe življenjskega sloga zmanjšajo tveganje.

Dejavniki tveganja in preventivni ukrepi

Najmočnejši dejavniki tveganja za MCI so starost, prisotnost gena APOE e4 in različne somatske bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in debelost. Različni dejavniki tveganja, povezani z načinom življenja, kot sta pomanjkanje gibanja in nezdrava prehrana, prav tako igrajo vlogo pri razvoju kognitivnih pomanjkljivosti. Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana sta lahko preventivni ukrep.

Razvoj mobilnih digitalnih tehnologij, kot so aplikacije za pametne telefone in tablice, bi lahko pomagal pri reševanju teh izzivov pri zdravljenju kognitivnih motenj. Te tehnologije ne bi mogle samo spodbujati kognitivnega zdravja, temveč tudi okrepiti zdravstveno pismenost pacientov s podpiranjem preventivnih ukrepov in omogočanjem stalnega spremljanja in beleženja kognitivnih funkcij. Takšne inovacije lahko pomagajo pozitivno vplivati ​​na potek Alzheimerjeve bolezni z olajšanjem zgodnje diagnoze in posredovanja.

Glede na to, da je treba izboljšati diagnostičnost blagih kognitivnih motenj, je pomembna preventiva. Bistvenega pomena je raziskovanje izzivov interdisciplinarnega sodelovanja in potrebe po zdravstveni pismenosti med prizadetimi. Preventivne strategije, ki združujejo več razsežnosti, so lahko ključne za izboljšanje kakovosti življenja prizadetih.