Luksuzni turizem na globalnem jugu: bogastvo ali grožnja naravi?
FAU Erlangen-Nürnberg bo prejela 1,5 milijona evrov za raziskovalni projekt o varstveni filantropiji in luksuznem turizmu na svetovnem jugu.

Luksuzni turizem na globalnem jugu: bogastvo ali grožnja naravi?
Fundacija VW je začela pomemben raziskovalni projekt, ki ga financira z 1,5 milijona evrov. Pod vodstvom prof. dr. Silke Jansen iz FAU in geograf Andrés Gerique, projekt preučuje vpliv filantropije za ohranjanje narave in luksuznega turizma na globalnem jugu. Naslovljen je "Bogastvo narave ali narava za bogate? Filantropizem in ekoturizem na globalnem jugu" in želi raziskati kompleksne povezave med bogastvom, ohranjanjem narave in življenjskimi razmerami lokalnih skupnosti.
V okviru tega projekta se bodo v prizadetih državah izvajali intervjuji in ankete, analizirala se bodo trenutna javna besedila in sodelovalo na turističnih sejmih. Raziskovalno skupino podpirajo drugi strokovnjaki, kot sta sociolog Hugo Romero Toledo z Universidad Autónoma de Chile in ekonomist Emmanuel Munishi s College of Business Education v Tanzaniji. Projekt sodeluje tudi s fundacijo Charles Darwin na otočju Galapagos v Ekvadorju.
Izzivi v ekoturizmu
Sodobni turizem, ki je v globalizirani obliki prevladoval že več desetletij, se bistveno razlikuje od prejšnjih vrst potovanj. Leta 1998 je prihodek od mednarodnega turizma znašal 504 milijarde dolarjev, zaradi česar je sektor prehitel avtomobilsko industrijo kot največja izvozna industrija. Vsako leto je približno 700 milijonov čezmejnih popotnikov in 2,3 milijarde turistov, ki potujejo znotraj svojih držav. Na splošno naj bi industrija ustvarila 1,7 bilijona dolarjev letnega prihodka.
Kljub trženjskim prizadevanjem za »zeleni« turizem je dejanski napredek pri okolju prijaznosti še vedno redek. Potovanja na dolge razdalje so se med letoma 1985 in 1996 povečala za 73 %, napovedi pa kažejo, da bo več kot 7 % svetovnega prebivalstva potovalo na dolge razdalje do leta 2020. To ima velik vpliv na podnebne emisije, saj samo zračni promet predstavlja 2 % svetovnih emisij CO2, delež, ki bi lahko z dodatnimi onesnaževali narasel na 4 %.
Ekonomske in ekološke posledice
Gospodarske posledice turizma niso vedno pozitivne. All-inclusive paketi pogosto izključujejo lokalno prebivalstvo iz dobička, kar zmanjšuje gospodarsko korist domačinov. Zlasti turizem križarjenja maksimira dobičke mednarodnih podjetij, z malo koristi lokalnemu gospodarstvu. Poleg tega pogosto nastajajo velike količine odpadkov, ki se odvržejo v ocean.
Poleg tega lahko oblike turizma, kot sta golf in spolni turizem, povzročijo prilaščanje zemlje, onesnaževanje okolja in družbeno izkoriščanje. Ekoturizem, ki je bil prvotno mišljen kot trajnostna alternativa, se pogosto obravnava le kot dodatna dejavnost, čeprav ni mogoče izključiti negativnih vplivov na okolje in lokalne kulture. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko leto ekoturizma ZN potencialno povzročilo nadaljnjo razprodajo območij in virov, namesto da bi prineslo želene pozitivne spremembe.
Namen sodelovanja med bavarskimi in latinskoameriškimi univerzami, ki ga podpira BAYLAT (Bavarski univerzitetni center za Latinsko Ameriko), je spodbujanje izmenjave v raziskavah in poučevanju ter umestitev rezultatov projekta v širši kontekst. To bo še posebej pomembno za doseganje ciljev trajnosti v mednarodni turistični industriji.