Nobelova nagrada za kemijo 2025: Revolucionarni razvoj v MOF!

Nobelova nagrada za kemijo 2025: Revolucionarni razvoj v MOF!

9. oktobra 2025 je prof. Susumu Kitagawa, direktor Inštituta za integrirane vede o celičnem materialu na Kjotski univerzi, prejel Nobelovo nagrado za kemijo. To čast si deli z Richardom Robsonom in Omarjem M. Yaghijem za njun pomemben prispevek k razvoju kovinsko-organskih ogrodij (MOF). Ti materiali, ki so sestavljeni iz kovinskih ionov, ki so povezani preko organskih molekul v zelo porozne strukture, odpirajo številne nove tehnologije na področjih okolja in energije.

Za MOF je značilna ogromna notranja površina in velike votline. Lahko ciljno absorbirajo, shranijo ali sprostijo molekule. Zaradi tega so še posebej dragoceni za aplikacije, kot je pridobivanje vode iz suhega puščavskega zraka ali odstranjevanje onesnaževal iz vode. Prav tako so sposobni zajemati ogljikov dioksid iz ozračja ali izpušnih plinov in hraniti vodik. Ta razvoj je nadaljnji korak k industrijski proizvodnji in komercializaciji MOF, z začetnimi aplikacijami v industriji polprevodnikov za varno vezavo strupenih procesnih plinov.

Pomen nagrade

Predsednik TUM prof. Thomas F. Hofmann je čestital Kitagawi za nagrado in poudaril pomen njegovega dela za globalne izzive, kot so čista pitna voda, trajnostna energija in zmanjšanje toplogrednih plinov. Njegove raziskave niso le prispevale k znanosti, ampak so ustvarile tudi praktične rešitve perečih okoljskih problemov. Kitagawa velja za pionirja v kemiji materialov, njegovo delo pa je posebej izpostavljeno pri raziskavah odstranjevanja PFAS, tako imenovanih "večnih kemikalij" iz vode.

Profesor Roland A. Fischer, ki vodi katedro za anorgansko in organokovinsko kemijo na TUM, je Kitagawo pohvalil ne le za njegove znanstvene dosežke, ampak tudi za njegovo vlogo mentorja mladim raziskovalcem. Do danes je TUM svojim raziskovalcem in diplomantom podelil 19 Nobelovih nagrad, kar poudarja izjemen položaj univerze v znanstveni skupnosti.

Zgodovina Nobelove nagrade za kemijo

Nobelovo nagrado za kemijo podeljujejo vsako leto od leta 1901, kar jo uvršča med najstarejše nagrade v znanstvenem svetu. Podeljuje jo Kraljeva švedska akademija znanosti in je priznanje za "najpomembnejše kemijsko odkritje ali izboljšavo". Dotacija za leto 2024 znaša 11 milijonov švedskih kron (približno 1.003.000 evrov), podelitev pa poteka vsako leto 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja Alfreda Nobela.

Skupno je bilo do leta 2024 podeljenih 116 Nobelovih nagrad za kemijo, ki poudarjajo pomembne osebnosti, kot sta Marie Curie in Frederick Sanger. Razporeditev nagrad kaže, da je bilo nagrajenih 195 ljudi, od tega 187 moških in 8 žensk, kar kaže na to, da nesorazmerje med spoloma v znanosti še vedno obstaja. Ta nagrada za prof. Kitagawo in njegove sozmagovalce predstavlja pomemben napredek v raziskavah kemije materialov in bi lahko utrla pot prihodnjemu tehnološkemu razvoju.