Pandemija v pregledu: Strokovnjaki analizirajo posledice za našo družbo

Pandemija v pregledu: Strokovnjaki analizirajo posledice za našo družbo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 11. marca 2020 COVID-19 razglasila za pandemijo, kar je imelo globalne posledice za zdravje in družbo brez primere. Le pet dni pozneje, 16. marca, so v Nemčiji sprejeli prvo državno zaporo zaradi korone, ki je začela veljati 22. marca. Vse do danes, 8. marca 2025, ostaja vpliv te krize opazen na različnih področjih življenja. Bamberški znanstveniki se aktivno ukvarjajo z raziskavami dolgoročnih posledic pandemije.

Strokovno znanje o različnih vidikih krize zagotavlja Univerza v Bambergu. Prof. dr. Claus-Christian Carbon, psiholog, preučuje na primer vpliv mask na komunikacijo in širjenje teorij zarote. Njegove raziskave se ukvarjajo tudi s socialnimi, psihološkimi in etičnimi vidiki pandemije. Drugi znanstveniki, kot je prof. dr. Katja Möhring, analizirajo vplive pandemije na poklicni položaj žensk, zlasti v storitvenih službah, in obravnavajo negativne učinke na matere, ki jih prizadenejo nevarno varstvo otrok in zaprtje šol.

Duševno zdravje v središču pozornosti

Ne gre podcenjevati psihičnega stresa, ki ga povzroča pandemija. Poročila kažejo, da je pandemija COVID-19 povzročila strah in stres po vsem svetu. Dr. Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo, poudarja pomen spopadanja s temi stresnimi situacijami. WHO spremlja vpliv krize na duševno zdravje in zagotavlja pomembne informacije in smernice. V središču pozornosti so predvsem otroci in starejši.

Otroci, ki so v vsakdanjem življenju prizadeti zaradi zaprtih šol in omejenih socialnih stikov, doživljajo podobne skrbi kot odrasli. WHO opozarja, da pomanjkanje strukture pogosto vodi v psihološki stres. V nevarnih domačih razmerah so otroci lahko izpostavljeni dodatnim tveganjem. Priporočajo se strategije za podporo otrokom, vključno z iskreno komunikacijo, ustvarjalnimi dejavnostmi in, kar je najpomembneje, skrbjo.

Po drugi strani pa so starejši še posebej ranljivi za COVID-19 in se pogosto počutijo tesnobni, pod stresom in jezni. Socialna izolacija lahko pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje. Pri tem so nujni redna telesna aktivnost, rutinske rutine in socialni stiki.

Poleg tega se strokovnjaki z Univerze v Bambergu ukvarjajo z drugimi temami. Prof. dr. Marvin Reuter preučuje poklicna tveganja v sektorju zdravstva in izobraževanja, medtem ko ima prof. dr. Cedric Sachser v mislih predvsem vpliv na otroke in mlade. Tudi prof. dr. Philipp Sprengholz preučuje, kako bi lahko spomini na to pandemijo vplivali na prihodnje razprave o pripravljenosti na pandemijo.

Dolgoročne perspektive

Dolgoročne spremembe zahtevajo tudi temeljito analizo izobraževalnih procesov. Leibniz Institute for Educational Trajectories pod vodstvom prof. dr. Cordule Artelt posebej preučuje učinke pandemije na izobraževanje. Ta raziskava bi lahko zagotovila pomembne pristope k reševanju prihodnjih kriz.

Za duševno zdravje in psihosocialno podporo je ključnega pomena, da ustrezne storitve ostanejo na voljo vsem skupinam prebivalstva. WHO bo 2. aprila 2025 ponovno organizirala tiskovno konferenco, na kateri bo razpravljala o vplivu COVID-19 na starejše ljudi. Videti je treba, kakšna nova spoznanja bodo prinesle raziskave v prihodnjih letih in kako bodo družbe te lekcije prenesle v prihodnost.

Za dodatne informacije si lahko zainteresirani bralci ogledajo poročila na uni-bamberg.de, Arbeitskreis-frauengesundheit.de in kdo.int preberi.