Študija PISA 2025: Nemško izobraževanje o prostem padu – Kaj zdaj manjka!

Študija PISA 2025: Nemško izobraževanje o prostem padu – Kaj zdaj manjka!

Študija PISA je že 25 let pomembno merilo za ocenjevanje kakovosti izobraževalnih sistemov po vsem svetu. Ta mednarodna primerjalna študija, ki jo je sprožil OECD, pošilja jasne signale o izobraževalni uspešnosti mladih in postavlja vprašanja o pravičnosti in enakih možnostih v posameznih šolskih sistemih. Naslednje glavno preverjanje znanja bo potekalo aprila in maja 2025, med njim pa bo več deset tisoč 15-letnikov opravljalo naloge iz branja, matematike in naravoslovja. Rezultati te študije so pogosto izhodišče za živahne razprave o izobraževalni enakosti in kakovosti šol v Nemčiji in drugod uni-bamberg.de poročali.

Prof. dr. Cordula Artelt, predsednica longitudinalne izobraževalne raziskave na Univerzi v Bambergu, v intervjuju poudarja mednarodno primerljivost študije PISA kot sestavni del njene politične motivacije. Artelt je sodeloval pri prvi študiji PISA leta 2000 in je od takrat sodeloval pri različnih poročilih. Posebej je treba omeniti, da Nemčija že 12 let kaže trend upadanja, kar lahko pripišemo spreminjanju študentskih teles in izzivom digitalizacije. Da bi obravnavali ta razvoj dogodkov, je Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF) uvedlo program StartChances, ki od avgusta 2024 posebej podpira šole z visokim deležem socialno ogroženih učencev. Učinkovitost tega programa se bo ocenjevala v šolskem letu 2026/2027.

Izobrazbena neenakost v mednarodni primerjavi

Razprava o ravnotežju med uspešnimi študenti in izobraževalno neenakostjo ostaja občutljiva. Po podatkih PISA iz leta 2022 analiza matematičnih sposobnosti učencev 9. razreda kaže, da se šolski sistemi v državah OECD zelo razlikujejo. Dijaki iz Kanade dosegajo pri matematiki povprečno 484 točk, dijaki iz Grčije pa le 436 točk. Presenetljiv je visok delež razlik v uspešnosti, ki jih je mogoče pripisati socialnemu ozadju. V Grčiji je 11,8 % in v Kanadi 10,2 %. Slovaška ima najvišjo stopnjo izobrazbene neenakosti v OECD, in sicer 25,7 % bpb.de označuje.

Analiza z uporabo indeksov ekonomskega, socialnega in kulturnega statusa (ESCS) kaže, da ni sistematične povezave med stopnjami uspešnosti in izobrazbeno neenakostjo. Države v zgornjem kvadrantu petdelne klasifikacije – kot so Japonska, Kanada in Koreja – imajo visoko uspešnost in nizko neenakost. Nemčija pa se nahaja v kvadrantu visoke uspešnosti in visoke neenakosti, kar predstavlja izziv za izobraževalno strategijo. Poleg tega prof. Artelt izraža zaskrbljenost nad nespoštovanjem učiteljskega poklica v Nemčiji in poziva k diferencirani razpravi o tem. Prevladujoče negativno predstavljanje učiteljev v medijih vidi kot vzrok, ki bi lahko potencialne učitelje odvrnil.

Pohvala učiteljem

Artelt predlaga, da bi lahko večje spoštovanje izobraževanja in vloge učiteljev pozitivno vplivalo na celoten šolski sistem. Čeprav so tekoče razprave o šolski reformi in kakovosti izobraževanja pomembne, ne morejo spregledati potreb in prizadevanj tistih, ki so vsak dan v razredu. Družba se mora vprašati, koliko se ji splača izobraževanje naslednje generacije in kako naj bodo oblikovani okvirni pogoji za učitelje, ki bodo ustvarjali pozitivno učno okolje.