Psihološka odzivnost: Odpor do omejevanja svobode narašča!
Študija TUM in Univerze na Dunaju preučuje psihološki odziv na politične predpise, kot so prepoved kajenja in omejitve hitrosti.

Psihološka odzivnost: Odpor do omejevanja svobode narašča!
8. maja 2025 je bila objavljena študija v Tehnična univerza v Münchnu (TUM) in Univerza na Dunaju objavila nova dognanja o zavračanju političnih regulativ in njihovem psihološkem ozadju. Ta študija namenja posebno pozornost ukrepom, ki veljajo za omejevanje osebnih svoboščin, kot so prepoved kajenja in omejitve hitrosti.
Odpor proti takim ukrepom je v psihologiji znan kot reaktanca. Opisuje negativno reakcijo ljudi na zaznane omejitve njihove svobode. Čustvene razprave o potrebnih odločitvah na področju varovanja podnebja ali zdravja lahko politikom preprečijo uveljavljanje pomembnih predpisov, je pokazala študija TUM kaže. Ta reaktanca se pogosto zmanjša, ko so ukrepi že vzpostavljeni, kar je ključna ugotovitev raziskave.
Študijski pristop in rezultati
Da bi bolje razumeli to dinamiko, je raziskovalna skupina izvedla skupno sedem posameznih študij. Med drugim so bile analizirane reprezentativne raziskave o uvedbi prepovedi kajenja na delovnem mestu v Evropi, obveznost pripenjanja z varnostnim pasom v ZDA in poostritev omejitev hitrosti na Nizozemskem. Poskusi z reaktanco so potekali tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji. Testiranci so delili svoja mnenja o ukrepih, kot so obvezna cepljenja, omejitev hitrosti ter novi davki na alkohol in meso.
Rezultati študij kažejo jasen trend: največji odpor do novih ukrepov se pojavi, preden so uvedeni. Po izvedbi se zavrnitev znatno zmanjša. Ljudje namreč prej razmišljajo predvsem o osebnih izgubah, po uvedbi pa v ospredje stopijo družbene koristi. Posebej zanimiva ugotovitev je, da se sprejemanje ukrepov poveča, ko so poudarjene socialne koristi, kot pojasnjujejo raziskovalci v svojem delu.
Psihološki mehanizmi
Psihološko reakcijo lahko razumemo kot motivacijo za ponovno pridobitev svoboščin, za katere smo verjeli, da so izgubljene. Sprožijo ga psihološki pritiski, kot je prisila ali čustvena argumentacija, pa tudi omejevanje svobode, kot so prepovedi in cenzura. Kot je Wikipedia opisuje, so ljudje pogosto nagnjeni k temu, da zadevne svoboščine še posebej cenijo, takoj ko so omejene.
Reaktanca se kaže v različnih vedenjskih vzorcih, katerih cilj je povrniti zaznano svobodo. Te povezave so daljnosežnega pomena za politiko in družbo, da sporočajo uvajanje sistemskih ukrepov in omogočajo dolgoročne spremembe vedenja.
Na splošno študija pojasnjuje TUM in Univerza na Dunaju da sta usmerjena informacijska politika in vključevanje prizadetih v procese odločanja bistvenega pomena za zmanjšanje odzivnosti in spodbujanje družbene sprejemljivosti. To znanje bi lahko bilo ključno za prihodnje politične pobude in družbene spremembe.