Revolucija v računalništvu v oblaku: varnost z inovativnimi SmartNIC!

Revolucija v računalništvu v oblaku: varnost z inovativnimi SmartNIC!

Tehnična univerza v Münchnu (TUM) je nedavno objavila pomemben napredek pri raziskavah računalništva v oblaku. Prof. dr. Pramod Bhatotia je prejel ERC Starting Grant za revolucijo varnostne arhitekture za okolja v oblaku s svojim projektom DNA. V središču te pobude je izboljšanje računalništva v oblaku z inovativno integracijo varnosti v omrežno strojno opremo, zlasti s tako imenovanimi SmartNIC, ki naj bi delovali kot preverljivi varnostni centri. Cilj tega prizadevanja je zagotoviti varnost in zanesljivost zasebnim uporabnikom, kot so storitve pretakanja, in podjetjem, ki so odvisna od kritičnih aplikacij v oblaku.

Platforme računalništva v oblaku temeljijo na kompleksnih porazdeljenih sistemih, ki jih sestavljajo številni neodvisni računalniki. Vendar so ti sistemi, ki se uporabljajo v različnih aplikacijah, vključno s senzorskimi omrežji in sistemi za nadzor vozil, ranljivi za napade in tehnične okvare. Projekt DNA obravnava te slabosti in išče rešitve za izzive, povezane s programabilnostjo, varnostjo in zmogljivostjo trenutnih sistemov. Profesor Bhatotia, ki dela kot profesor porazdeljenih sistemov in operacijskih sistemov na TUM, poudarja potrebo po poenostavitvi varnosti kompleksnih okolij v oblaku ob hkratnem povečanju njihove učinkovitosti, kar je v trenutnem raziskovalnem okolju ključnega pomena.

Izzivi v računalništvu v oblaku

Računalništvo v oblaku prinaša številne prednosti, vključno z znižanjem stroškov in izboljšano infrastrukturo IT. Toda varnostni pomisleki in pomanjkanje strokovnega znanja predstavljajo velike ovire. Glede na študijo Mednarodne podatkovne korporacije (IDC) gre le 24 % porabe IT v Evropi za rešitve v oblaku, medtem ko v srednji in vzhodni Evropi ta delež dosega impresivnih 60 %. Nemčija je v evropskem povprečju, vendar razlike kažejo na potrebo podjetij po intenzivnejšem ukvarjanju z izzivi in ​​priložnostmi računalništva v oblaku.

Podjetja se morajo ukvarjati z vprašanji varnosti podatkov, zakonskih zahtev in izbire ustreznih ponudnikov oblaka. Varnostni pomisleki, zlasti glede zaščite podatkov in skladnosti, upočasnjujejo sprejemanje tehnologij v oblaku. Poleg tega pogosto primanjkuje strokovnega znanja o varnosti v oblaku, kar lahko povzroči varnostne vrzeli. Ker napadi, ki jih poganja umetna inteligenca, predstavljajo vse večje tveganje, dve tretjini organizacij vidi kibernetske kriminalce v prednosti, če uporabljajo umetno inteligenco za svoje napade. V tem kontekstu bi lahko bil projekt DNK prof. Bhatotia prelomen z integracijo novih varnostnih strategij v arhitekture oblaka.

Izvorne varnostne rešitve v oblaku

Učinkovita varnostna strategija v oblaku mora upoštevati tehnične in pravne vidike ter upravljanje in digitalno suverenost. Ključno je, da infrastruktura ustreza sodobnim varnostnim standardom in da je zagotovljena skladnost z zakonskimi zahtevami, kot sta Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in ISO/IEC 27001. Digitalna suverenost pomeni, da imajo podjetja še naprej nadzor nad svojimi podatki, kar je vse bolj pomembno v vse bolj digitalnem in povezanem svetu.

Izbira pravega ponudnika oblaka je ključnega pomena: ponudniki morajo nuditi visoke varnostne standarde, strokovno znanje in prilagodljivost. Primer vodilnega ponudnika v tem pogledu je IONOS, ki izstopa po visokih standardih varnosti in skladnosti ter ponuja zmogljivosti v več oblakih in prilagodljive vire IT. Konec koncev morajo podjetja pri sprejemanju računalništva v oblaku najti ravnotežje med predstavljenimi priložnostmi in varnostnimi strategijami, ki so potrebne za uspeh v današnjem digitalnem okolju.

Na projekt DNA v TUM-u bi torej lahko gledali kot na prelomen korak v času, ko so podjetja vse bolj odvisna od rešitev v oblaku, da ostanejo konkurenčna.

Tehnična univerza v Münchnu, FAU, Kurirano IT