Revolucija v varstvu podatkov: BGH odloča o soglasju za piškotke!

Revolucija v varstvu podatkov: BGH odloča o soglasju za piškotke!

17. aprila 2025 bodo teme varstva podatkov in soglasja za piškotke ponovno v središču pravne razprave v Nemčiji in EU. Nedavna razsodba zveznega sodišča (BGH) je ponovno potrdila zahtevo po izbiri oglaševalskih in trženjskih piškotkov, s čimer je prisilila ljudi in podjetja, da se aktivno strinjajo s piškotki, preden jih uporabijo v svojih napravah. Ta odločitev je neposredno povezana s prejšnjo sodbo Sodišča Evropskih skupnosti (ECJ) z dne 1. oktobra 2019, ki je ugotovila potrebo po jasni in informirani privolitvi za piškotke. Glasno FAU Uporabniki morajo imeti možnost, da izrecno sprejmejo ali zavrnejo uporabo piškotkov.

Osrednja tema je tožba Zvezne zveze potrošniških organizacij (vzbv) proti podjetju »planet49«. To je bilo usmerjeno proti uporabi vnaprej označenega polja za soglasje za piškotke, kar po mnenju Sodišča Evropskih skupnosti ne zadostuje. Pasivno soglasje, kot je neodstranitev kljukice, je torej neveljavno. Ta novi pravni okvir zahteva, da se piškotki obdelujejo le z izrecnim soglasjem, razen če so nujno potrebni, kot so piškotki nakupovalnega vozička ali tisti, ki se uporabljajo za shranjevanje statusa prijave.

Nejasna definicija zahtevanih piškotkov

Vendar pa zakonodaja pušča vprašanja glede natančne opredelitve, kateri piškotki so nujno potrebni. Marketinški in statistični piškotki ne spadajo v to kategorijo. Na splošno sodba Evropskega sodišča ne vpliva le na piškotke, ampak na vse tehnologije, ki shranjujejo podatke na uporabniških napravah. Nemški zakon o telemedijih dovoljuje ustvarjanje profilov uporabe, vendar ne brez prej omenjenega soglasja.

Eden od izzivov, ki izhajajo iz tega razvoja, je oblikovanje soglasij za piškotke. Ti morajo biti jasni in informativni ter uporabnike obveščati o vrsti, namenu in življenjski dobi piškotkov. Prisilne izbire na splošno niso dovoljene. Organi za varstvo podatkov priporočajo, da se izogibate vnaprej označenim poljem, ki lahko v enaki meri vplivajo na prijaznost do uporabnika in pravne zahteve.

Uredba o e-zasebnosti v središču pozornosti

V okviru evropske zakonodaje o varstvu podatkov je v razpravi tudi uredba o e-zasebnosti (ePVO). Zakonodajni postopek še ni končan in tako države članice kot poslovna združenja so izrazili zahteve po spremembah. kako Posodobitev ePrivacy poročajo, se morajo o končni vsebini še dogovoriti Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije. Časovni okvir sporazuma ostaja nejasen, vendar sedanji osnutek pod avstrijskim predsedstvom Sveta že prispeva k razpravi.

Člen 6(2a) ePVO, ki uvaja obdelavo podatkov za „združljive namene“, bi lahko imel daljnosežne posledice. Metapodatki, kot so obiskane spletne strani ali geografske lokacije, bi se lahko v prihodnosti obdelovali brez izrecnega soglasja uporabnika. Ta uredba zahteva kritičen pregled z vidika zasebnosti uporabnikov, hkrati pa je na dnevnem redu črtanje 10. člena, ki je prvotno predvideval brskalniške rešitve za zbiranje privolitev.

Na splošno se zdi, da se pravni okvir za varstvo podatkov tako v Nemčiji kot v EU še vedno spreminja. Prihajajoče odločitve bodo pomembno vplivale na implementacijo soglasij za piškotke in varovanje zasebnosti uporabnikov.