Revolucija v zdravstvu: AI postal strokovnjak za motnje požiranja!

Revolucija v zdravstvu: AI postal strokovnjak za motnje požiranja!

V zadnjih letih postajajo vse pomembnejše raziskave analize procesov požiranja z uporabo umetne inteligence (AI). Poudarek je predvsem na nevroloških boleznih, ki povzročajo motnje požiranja, kot sta Parkinsonova bolezen in možganska kap. Računalniški znanstveniki na Univerzi Friedrich-Alexander Erlangen-Nürnberg (FAU) razvijajo inovativno orodje za avtomatizirano vrednotenje rentgenskih pogoltnih slik. Projekt financira nemška raziskovalna fundacija (DFG) z okoli 390.000 evri. Cilj tega razvoja je zagotoviti bolj objektivno in natančno analizo procesa požiranja, zlasti pri starejših ljudeh in ljudeh s Parkinsonovo boleznijo. Požiranje je običajno samodejen proces, vendar se motnje pogosto pojavijo pri določenih skupinah bolnikov in lahko povzročijo resne zaplete, kot je aspiracija, zlasti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. FAU poročali, da rentgenski posnetki požiranja vizualizirajo pot hrane od ustne votline do želodca. Ocenjevanje teh videoposnetkov se trenutno izvaja ročno in je zato subjektivno ter nagnjeno k napakam.

Proces, podprt z AI, ki ga razvija FAU, bi moral biti sposoben samodejno analizirati videoposnetke in prepoznati anatomske mejnike. V prvi fazi projekta se nevronske mreže učijo z anatomskimi podatki. Nadaljnji korak bo časovno sledenje živilski kaši in odkrivanje ostankov. V končni fazi je treba zbrane podatke prenesti na standardizirano mrežo in prikazati v bologramu. Ti bologrami bodo omogočili hitrejše odločanje v klinični praksi in bi lahko pomembno prispevali k uveljavitvi rentgenskih študij požiranja v nemškem zdravstvenem sistemu.

Motnje požiranja in nove tehnologije

Motnje požiranja, znane tudi kot disfagija, predstavljajo resno tveganje za zdravje. Prof. Kerstin Bilda z Univerze za zdravje v Bochumu poudarja, da lahko te motnje pogosto vodijo v pljučnico. Mednarodni raziskovalni projekt je obravnaval dodatne tehnologije za spremljanje motenj požiranja. Na primer, Japonska je razvila nosljiv ovratni trak, ki uporablja AI za kvantificiranje požiranja in spremljanje vitalnih znakov. Ti podatki vključujejo zvoke požiranja in dihanja ter podatke o kotu vratu in hitrosti srčnega utripa. HN NRW poudarja, da se naprava lahko uporablja za podporo doma in pri terapiji ter za pridobivanje priporočil glede prehranskega vnosa.

Uporabo ovratnega traku bodo kmalu testirali na klinikah na Japonskem, medtem ko bodo v Nemčiji zbirali podatke ljudi brez težav s požiranjem, da bi ustvarili normativne podatke. Potencialna področja uporabe naprave bi lahko bila v logopediji, nevrologiji in geriatriji, krepila pa bi se tudi prek državnih meja s sodelovanjem z japonskimi raziskovalci.

Vloga umetne inteligence v medicini

Uporaba AI v medicinski diagnostiki se ne kaže le pri analizi procesov požiranja. Digitalizacija omogoča učinkovito uporabo velikih količin podatkov, kar koristi zgodnjemu odkrivanju bolezni in individualizaciji terapij. Glasno Fraunhofer IKS Umetna inteligenca in veliki podatki so ključni pojmi medicine prihodnosti. Inteligentno upravljanje podatkov ima aplikacije na področjih, kot so klinično odločanje, robotska kirurgija in medicinsko slikanje.

Če povzamemo, razvoj diagnostike požiranja s pomočjo umetne inteligence ne more le izboljšati kakovosti storitev v zdravstvu, ampak tudi potencialno rešiti življenja. Projekti in tehnologije, ki potekajo, kažejo potencial umetne inteligence za revolucijo medicinske diagnoze in zdravljenja.