Revolucionarni vmesnik možgani-računalnik: žarek upanja za paraplegike!

Revolucionarni vmesnik možgani-računalnik: žarek upanja za paraplegike!

Ekipa iz Univerzitetne bolnišnice Tehnične univerze v Münchnu je naredila pomemben korak v nevrokirurgiji z vsaditvijo novega vmesnika med možgani in računalnikom v moškega, paraliziranega od vratu navzdol. Ta operacija, ki je trajala več kot pet ur, je prva te vrste v Evropi. Inovativni pripomoček naj ne bi le omogočal raziskovanja, temveč tudi bolnikom ponudil več sodelovanja, neodvisnosti in kakovosti življenja.

25-letni Michael Mehringer, ki je po hudi nesreči z motorjem pri 16 letih postal paraplegik, upa, da mu bo nova tehnologija omogočila, da bo spet samostojno jedel in pil ter bistveno zmanjšal potrebo po pomoči v vsakdanjem življenju. On in njegova družina so prek časopisnega poročila izvedeli za obetavno študijo »Umetna inteligenca za nevrodeficite« na kliniki TUM. Sam Mehringer je optimističen in ponosen, da s svojim sodelovanjem prispeva k raziskavam.

Podrobnosti o implantaciji

Operacija, ki jo je vodil prof. Bernhard Meyer, direktor Klinike in poliklinike za nevrokirurgijo TUM Klinikum, je predstavljala velik izziv. Za pridobivanje natančnih signalov iz možganov so uporabili po meri izdelan vsadek z 256 mikroelektrodami. Ti signali prihajajo iz območja, ki je odgovorno za načrtovanje in izvajanje kompleksnih prijemalnih gibov. Prof. Meyer poudarja, da je bila natančna implantacija elektrod ključnega pomena za zagotovitev natančnih posnetkov in natančnih meritev možganskih signalov.

Cilj raziskave vmesnika možgani-računalnik je uporaba tehnologije ne le za izboljšanje kakovosti življenja pacientov, temveč tudi za dragocen prispevek k nadaljnjemu razvoju tega še vedno mladega in hitro napredujočega raziskovalnega področja.

Pogled v prihodnost

Michael Mehringer je po intenzivnem času v bolnišnici, ki je vključeval 14 mesecev v komi in na oddelku za intenzivno nego, razvil izjemno odpornost. Kljub izzivom z upanjem zre v prihodnost. Intenzivne raziskave umetne inteligence za podporo ljudem z nevrodeficiencami ne bi lahko izboljšale le njegovega življenja, ampak tudi življenja mnogih drugih obolelih. Implantacijo vmesnika možgani-računalnik bi lahko razumeli kot prelomen korak v nevrokirurgiji.

Študije in operacije na tem področju bi lahko v prihodnjih letih igrale ključno vlogo pri tem, kako se zdravi paraplegija in katere nove poti rehabilitacije se lahko odprejo. Oba vidika - tehnološki napredek in človekova želja po izboljšanju lastnega življenjskega položaja - imata pri tem osrednjo vlogo.

TUM poroča, da cilj te raziskave presega tehnične vidike — to je želja po ponovni vzpostavitvi kakovosti življenja in neodvisnosti.

Zdravstveno varstvo v Evropi poroča o velikih izzivih in priložnostih, ki izhajajo iz te nove tehnologije. Michael Mehringer bi lahko postal pionir v novi dobi nevrokirurgije.