Schober prejme Heisenbergovo profesorsko mesto: Revolucija v raziskavah T-celic!

Schober prejme Heisenbergovo profesorsko mesto: Revolucija v raziskavah T-celic!

4. julija 2025 je prof. dr. Kilian Schober prejel Heisenbergovo profesorsko mesto na Univerzi Friedricha Alexandera Erlangen-Nürnberg (FAU). To je pomemben korak v njegovi karieri, ki ga je Nemška raziskovalna fundacija (DFG) v petih letih podprla s financiranjem v višini več kot 500.000 evrov. Schober se bo osredotočil predvsem na celice T, ki veljajo za ključne akterje v človeškem imunskem sistemu. Njegov cilj je bolje razumeti biologijo teh celic in razviti inovativne medicinske aplikacije, zlasti pri zdravljenju cepiv in raka.

Celice T so bistvena sestavina prilagodljivega imunskega sistema, ki se lahko bori proti specifičnim patogenom in prepozna rakave celice. V človeškem telesu je do sto milijonov celic T, od katerih je vsaka opremljena z edinstvenimi receptorji. Vendar pa je ta prilagodljivost tudi dvorezen meč: v nekaterih primerih lahko celice T sprožijo avtoimunske reakcije tako, da napadejo vaše telo. Schober namerava preučiti obnašanje teh celic v človeškem tkivu in v svoji skupini na Inštitutu za mikrobiologijo proučuje različne oblike bolezni, vključno z okužbami, tumorji in avtoimunskimi boleznimi.

T-celične terapije in potencial genskega inženiringa

Terapija z lastnimi celicami T je v zadnjih desetletjih vse bolj pomembna. Ekipa s Tehnične univerze v Münchnu (TUM) je v zvezi s tem dosegla izjemen napredek. Njena raziskava z uporabo genetske tehnologije CRISPR-Cas9 je ustvarila obetavne pristope. Celice T so bile spremenjene tako, da so zelo podobne naravnim imunskim celicam. Pristop k zdravljenju celic T vključuje dve metodi:

• Der Empfänger erhält T-Zellen von einem Spender.
• Die eigenen T-Zellen des Empfängers werden entnommen, genetisch umprogrammiert und dann im Körper gegen Infektionen oder Tumore eingesetzt.

Čeprav je prva metoda v kliničnih modelih pokazala obetavne rezultate, reprogramiranje lastnih celic T ostaja izziv, poln različnih težav. Prof. Schober se pri svojih raziskavah zanaša na te metode in uporablja v prihodnost usmerjene pristope za optimizacijo odzivov celic T na cepljenja, na primer cepiva proti SARS-CoV-2 in rumeni mrzlici.

Sodelovanje in obeti za prihodnost

Drug osrednji vidik Schoberjevega raziskovalnega dela je tesno sodelovanje z Computational Health Center v Helmholtz Centru v Münchnu. Tam poteka delo za razvoj knjižnice antigenov, katere cilj je uporaba umetne inteligence za napovedovanje tarč receptorjev celic T. Ta interdisciplinarni pristop lahko pomembno prispeva k razvoju učinkovitih in ciljnih imunoterapij.

Poleg tega se v Univerzitetni bolnišnici Erlangen izvajajo opazovalne študije z vzorci lokalnih kliničnih partnerjev. To bi lahko vodilo v klinične študije v prihodnosti, ki bi še dodatno napredovale k bolnikom usmerjene raziskave imunoterapije.

Schober je del programa za mlade talente, ki podpira izjemne mlade znanstvenike z možnostjo, da po petih letih dobijo stalno profesorsko mesto. Ti Heisenbergovi profesorji predstavljajo porast inovacij v akademskem poučevanju in raziskavah, ki bi lahko bile zelo pomembne na področju T-celične imunologije in širše. V tem kontekstu je aktualna tudi nedavna objava o genskem inženiringu in naprednih sistemih za urejanje genov, ki je izšla v reviji *Molecular Therapy – Nucleic Acids*. Članek izpostavlja najnovejši razvoj na tem raziskovalnem področju in njihove možne uporabe za izboljšanje terapij s celicami T PubMed poroča, da ....

Nadaljnje raziskave in razvoj na področju celic T ne obljubljajo le znatnega napredka v imunoterapiji, ampak bi lahko tudi temeljito spremenili razumevanje človeškega imunskega sistema. Glede na izzive in priložnosti, ki jih prinaša gensko spreminjanje imunskih celic, je naslednjih nekaj let ključnih za prihodnost medicinskih raziskav.