Varnostno zavezništvo v krizi: boj Nemčije proti hibridnim grožnjam!
16. februarja 2025 je na UniBw München potekal dogodek o notranji in zunanji varnosti Nemčije, ki ga je moderiral prof. Masala.

Varnostno zavezništvo v krizi: boj Nemčije proti hibridnim grožnjam!
16. februarja 2025 je v Literaturhaus München potekal pomemben spremljevalni dogodek Univerze Bundeswehr München (UniBw M). Pod geslom »Naslednji stresni test Nemčije: povezava med domačo in mednarodno varnostjo« so vrhunski strokovnjaki razpravljali o vmesnikih med notranjo in zunanjo varnostjo Nemčije. Prof. Carlo Masala je moderiral dogodek, ki ga je otvorila predsednica UniBw M, prof. Eva-Maria Kern. Pozdravila je udeležence, med katerimi so vidne osebnosti iz Bundeswehra, politike, znanosti in gospodarstva.
Med udeleženci so bili viceadmiral Thomas Daum, inšpektor za kibernetski in informacijski prostor, Charlotte Knobloch, predsednica judovske skupnosti Münchna in Zgornje Bavarske, ter brigadni general Thomas Hambach, poveljnik bavarskega državnega poveljstva. Osrednja tema razprave je bila izboljšanje vojaških obrambnih zmogljivosti in zaščita demokracije. Prof. Kern je tudi napovedal podpis "Memoranduma o soglasju" (MOU), ki uvaja UniBw M kot "akademskega partnerja Münchenske varnostne konference".
Hibridno vojskovanje in kibernetska varnost
Pomemben vidik razprave je bilo hibridno vojskovanje, tema, ki je postala aktualnejša po nezakonitem napadu Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022. Insajderji, kot je generalpodpolkovnik Bodemann, so opozorili na šibke točke v interakciji med notranjo in zunanjo varnostjo. Posebej je izpostavil pravne negotovosti pri preletih dronov nad objekti Bundeswehra, kar je še posebej pomembno v kontekstu hibridnega vojskovanja.
Hibridno vojskovanje se zaradi kibernetskih napadov, dezinformacijskih kampanj in drugih nevojaških sredstev vse bolj dojema kot grožnja. Ta oblika vojne poskuša sistematično destabilizirati branilca, ne da bi prestopila prag klasičnega vojaškega spopada. Kot je pokazala razprava na dogodku, sta odvisnost Nemčije od trdne kibernetske varnosti in potreba po konkretnih ukrepih bistvenega pomena.
CSOC poudarja, da so se kibernetski napadi še posebej povečali po konfliktu v Ukrajini. Ti so se začeli oblikovati pred invazijo, ko so brisanje podatkov in napadi DDoS destabilizirali ukrajinske vladne agencije in kritično infrastrukturo. Hkrati je CERT-UA poročal o kampanjah lažnega predstavljanja beloruskih hekerjev, ki so ciljale posebej na vojaško osebje.
Reakcije in pogledi
Franziska Reich, ki se je prav tako udeležila dogodka, je pozvala k intenzivnejši komunikaciji vlade za ozaveščanje o hibridnih grožnjah, zlasti iz Rusije. Pohvalila je podroben "Operativni načrt za Nemčijo". Florian Hahn pa je napoved prelomnice videl kot zamujeno priložnost in opozoril na varnostnopolitični vakuum.
Dogodek je privabil široko občinstvo iz različnih sektorjev, vključno s predstavniki politike, gospodarstva in univerz. Za tiste, ki jih zanima, je bila celotna razprava predvajana v živo in na UniBw M. YouTube kanal na voljo.
Ti vpogledi iz dogodka in trenutni razvoj dogodkov kažejo, kako pomembno je oceniti in prilagoditi varnostne strategije, da bi se učinkovito soočili z izzivi hibridnega vojskovanja. Prihodnje sodelovanje, ki ga bo oživel memorandum o soglasju, bi lahko imelo pri tem ključno vlogo.