Države na lestvici: Nemčija na sedmem mestu – uspeh ali nevarnost?

Države na lestvici: Nemčija na sedmem mestu – uspeh ali nevarnost?

Na Univerzi v Passauu nadaljujejo projekt Stateness Index (StIx), ki predstavlja pomemben korak v proučevanju delovanja držav po svetu. Dr. Theresa Paola Stawski vodi ta projekt, ki ga je prvotno financirala Nemška raziskovalna fundacija (DFG) na Univerzi v Würzburgu. Rezultati so na Domača stran Indeksa državnosti si lahko ogledate, ki ponuja spletna analitska orodja za raziskovanje profilov držav in trendov. Ciljne skupine spletne strani so raziskovalci, politični akterji, študenti in zainteresirana javnost.

Na trenutni lestvici je Singapur na prvem mestu kot najbolje delujoča država, sledita pa mu Estonija in Danska. Nemčija je napredovala na sedmo mesto, šest držav pa velja za propadle. Bilanca od leta 2023 do 2024 je rahlo pozitivna: od 174 zveznih držav se je 88 izboljšalo, medtem ko je 80 utrpelo nazadovanje. Skrb vzbujajoča ugotovitev je, da bo leta 2024 skupno 93 od 174 zveznih držav razvrščenih kot pomanjkljive v različni meri, pri čemer bo več kot polovica veljala za občutljive. Države, kot so Libija, Jemen in Haiti, zasedajo zadnja mesta na lestvici.

Dinamika držav in institucij

Empirični primeri držav kažejo, da so sestavljene iz mešanice formalnih in neformalnih institucij in praks. Formalne institucije predstavljajo državo s pisnimi pravili in predpisi, ki jih izvaja in uveljavlja država sama. Po drugi strani pa neformalne institucije ne temeljijo na suverenih zahtevah države, temveč izhajajo iz dejanske asertivne moči nedržavnih akterjev in skupin. Te neformalne institucije lahko zakonodajajo in uveljavljajo lastna pravila, kar pomembno vpliva na razmerja med formalnimi in neformalnimi strukturami.

Indeks državnosti poenostavlja interakcije med državo in neformalnostjo z osredotočanjem na konfliktne odnose in negativne učinke med tema dvema institucijama. Učinki takšne dinamike so pogosto dvoumni in se razlikujejo glede na kontekst, institucionalno okolje in dinamične dejavnike. Ta diferenciran pogled je zelo pomemben za analizo krhkosti držav.

Krhke države in njihov globalni vpliv

V sodobnem svetu držav ima država dvojno regulativno funkcijo. Zagotavlja javni red za določeno prebivalstvo znotraj teritorialnih meja in prispeva k globalnemu redu mednarodnega sistema. Vendar pa krhka državnost, boleča realnost šibkih, propadajočih ali propadlih držav, spodkopava te osnovne funkcije. Takšne države pogosto ne morejo zagotoviti osnovnih storitev ali zadovoljiti osnovnih družbenih potreb. To ima daljnosežne posledice tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Problemi krhkih držav niso le lokalni, temveč sevajo tudi v regijo in celotno mednarodno skupnost. Še posebej so občutljivi na negativne učinke globalizacije in ne morejo izkoristiti njenih pozitivnih vidikov. Zato se na temo izgradnje države gleda kot na ključni prispevek k globalni strukturni in regulativni politiki, katere cilj je pravičnejša porazdelitev priložnosti in virov. Pristop h krepitvi držav postaja vse bolj pomemben za stabilizacijo mednarodne skupnosti in soočanje z izzivi današnjega časa.