Sufijska svetišča in njihov kulturni pomen v sodobnem dialogu

Sufijska svetišča in njihov kulturni pomen v sodobnem dialogu

6. in 7. februarja 2025 je na Univerzi Bundeswehr München (UniBw M) potekala izjemna delavnica z naslovom »Managing Sufi Shrines and Lodges«, ki so jo vodili prof. Robert Langer in dr. Evelyn Reuter (oba z UniBw M) ter prof. Cem Kara z Univerze v Hamburgu. Namen dogodka je bil razprava o upravljanju sufijskih krajev, ki imajo osrednjo vlogo v individualni in kolektivni religioznosti.

Dogodek je povezal 24 mednarodnih udeležencev iz različnih strok, ki so spodbujali medkulturno izmenjavo. Ob otvoritvi delavnice je prof. Isabelle Deflers, podpredsednica za internacionalizacijo in raznolikost na UniBw M, pozdravila prisotne in poudarila pomen sufijske tradicije v globalni verski krajini.

Prvi pristopi in razvoj sufizma

Sufizem, mistično gibanje znotraj islama, se je začelo v zgodnjih stoletjih vere, natančneje v 7. in 8. stoletju. Zgodnji sufiji so iskali globljo, osebno povezavo z božanskim in živeli v osami, da bi se oddaljili od materialnega bogastva. Pomembne osebnosti, kot sta Hasan al-Basri in Rabi'a al-Adawiyya, so oblikovale to gibanje z uvedbo konceptov, kot sta ponižnost in božanska ljubezen. Z nastankom organiziranih sufijskih redov v 9. in 10. stoletju, kot so kadiriji in čištiji, se je sufizem vse bolj širil in se skozi stoletja globoko zasidral v islamu.

13. stoletje velja za razcvet sufizma, nenazadnje zaradi vpliva Jalaluddina Rumija, čigar delo »Masnavi« se ukvarja z osrednjimi temami božanske ljubezni. Kasnejše širjenje sufijskih naukov in svetišč po različnih kulturah kaže na prilagodljivost in medkulturni pomen sufizma v svetovni zgodovini.

Poudarki delavnice in posebni pogovori

Osrednji element delavnice je bilo visoko cenjeno osrednje predavanje dr. Maren Freudenberg, ki je s temo religiozne ekonomije vzela trenutni pogled na vzporednice med verskimi organizacijami in komercialnimi podjetji. Poleg drugih predavanj, na primer o kompleksih sufijskih mošej v Pakistanu prof. Michela Bovina, so razpravljali tudi o komercialno vodenih sufijskih zatočiščih v južni Španiji prof. Marka Sedgwicka.

Drug pomemben prispevek je prispeval prof. Johara Berriane, ki je predstavil svetišče Tidjani v Fesu v Maroku kot mednarodno potovalno destinacijo in kraj kulturne izmenjave. Ti prispevki prikazujejo gospodarski in kulturni pomen sufijskih krajev v svetovni skupnosti.

Preoblikovanje in ohranjanje sufijskih krajev

Drugi panel delavnice je bil posvečen spreminjanju sufijskih krajev v kulturne spomenike. Tu je prof. Michiel Leezenberg poudaril odvisnost ohranjanja sufijskih krajev v kurdskem severnem Iraku od regionalnega političnega pokroviteljstva. Drugi poudarek je bil na razlastitvi in ​​razglasitvi teh območij za nacionalno kulturno dediščino v različnih državah, vključno s Turčijo, Kitajsko in Kirgizistanom.

Dr. Brett Wilson je razpravljal o obstoju sufijskih muzejev v Turčiji po prepovedi sufijskih redov pod Ataturkom, medtem ko je dr. Pascale Bugnon kot primer priznanega kulturnega spomenika navedla mavzolej Suleiman-Too v Kirgiziji. Razprave so potekale v majhnih skupinah, kjer se je razpravljalo o ekonomiji religije v povezavi s simboliko, konteksti, akterji in financiranjem. Cilj teh pristopov je bil sistematizirati znanje o upravljanju sufijskih krajev, pa tudi o unibw.de je prijavljen.

Na splošno je dogodek osvetlil kompleksen preplet vere, kulture in ekonomije v svetu sufizma, ki je tudi danes vse bolj aktualen. Vse več ljudi prepoznava univerzalne teme sufizma, ki še naprej igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju medverskega dialoga.

Sufizem ima trdne korenine v islamski veri, vendar lahko s svojimi nauki in praksami navdihuje ljudi zunaj kulturnih in verskih meja. To nadaljevanje tradicije podpira tudi matariweka.com opazili, ki dokumentira razvoj in širjenje sufizma skozi zgodovino.

Upravljanje in ohranjanje teh edinstvenih duhovnih krajev je velikega pomena tako za samo versko skupnost kot za kulturno krajino, ki jo oblikujejo.