Znanstveniki na Univerzi v Würzburgu odkrivajo nove vezi bor-ogljik!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Raziskovalna skupina na Univerzi v Würzburgu prikazuje prelomne rezultate v kemiji s prvo trojno vezjo bor-ogljik.

Das Forschungsteam der Universität Würzburg zeigt mit der ersten Bor-Kohlenstoff-Dreifachbindung bahnbrechende Ergebnisse in der Chemie.
Raziskovalna skupina na Univerzi v Würzburgu prikazuje prelomne rezultate v kemiji s prvo trojno vezjo bor-ogljik.

Znanstveniki na Univerzi v Würzburgu odkrivajo nove vezi bor-ogljik!

Raziskovalna ekipa iz Univerza v Würzburgu dosegel velik napredek v kemiji. Prvič je bilo mogoče sintetizirati trojno vez med borom in ogljikom. To odkritje bi lahko imelo daljnosežne posledice za temeljne raziskave in kemično industrijo. Pred tem mejnikom so bile v kemiji že znane trojne vezi za druge elemente, kot so ogljik, dušik in kisik, vendar dokumentirana vez med borom in ogljikom še ni bila dokumentirana.

Ekipi profesorja Holgerja Braunschweiga je uspelo ustvariti molekulo s to inovativno trojno vezjo bor-ogljik, znano kot borin. Ta molekula kristalizira pri sobni temperaturi kot oranžna trdna snov in kaže linearno razporeditev enega atoma bora in dveh atomov ogljika. S to konstelacijo se atom bora znajde v "neprijetni situaciji", kar odpira vznemirljive perspektive za reaktivnost in možne uporabe molekule.

Reaktivnost in uporaba Borina

Raziskovalna skupina je že izvedla študije reaktivnosti borina, katerih rezultati so bili objavljeni v znanstveni revijiSinteza naraveso bili objavljeni. Publikacija z naslovom »Sinteza nevtralnega borina« je bila objavljena 4. marca 2025. Odkritje borina je navdihnilo druge raziskovalce, da sintetizirajo malo verjetne kemične spojine, ki bi lahko utrle pot potencialno prelomnim aplikacijam. Primer takih presenetljivih odkritij je teflon ali superlepilo, ki sta bila ustvarjena z inovativnimi postopki.

Ekipa profesorja Braunschweiga nadaljuje z delom na reaktivnosti molekule in raziskuje, kako lahko ta nova spojina zagotovi inovativna orodja za kemično sintezo. To bi lahko imelo daljnosežne rezultate v kemični industriji in širše.

Financiranje borovih organskih spojin

Druga pomembna raziskava na tem področju prihaja iz dr. Johna J. Molloya, ki je na Inštitut Maxa Plancka za raziskave koloidov in mejnih površin je aktiven. Dr. Molloy je prejel začetno dotacijo ERC v višini 1,5 milijona evrov za financiranje projekta, imenovanega LUMIBOR. Cilj tega projekta je razviti 3D organoborove spojine, ki se aktivirajo s svetlobo.

Hibridizacija bora bi lahko služila kot ključ do nadzora kemičnih reakcij. Načrtovane molekule so namenjene zagotavljanju vsestranskih gradnikov za osnovne raziskave in industrijske aplikacije. Poleg tega bo novi projekt raziskal tudi lastnosti bora v organskih molekulah, ki so še posebej obetavne pri razvoju zdravil, na primer pri zdravljenju raka z bortezomibom.

Dr. Molloy predvideva interdisciplinarno sodelovanje in načrtuje sestavljanje ekipe podiplomskih študentov in podoktorjev za nadaljnji napredek raziskovalnih ciljev. Sredstva ERC, ki jih je pravkar prejel, mu bodo omogočila tesno sodelovanje s teoretiki in strokovnjaki za rentgensko kristalografijo.

Če povzamemo, nedavni napredek v raziskavah in vse večji pomen bora v kemiji ne ustvarjata samo inovativnih spojin, ampak ponujata tudi nove perspektive za industrijo in medicinske raziskave.