Znanstveniki odkrivajo: odmrli les je zaklad za raznolikost rastlin!

Znanstveniki odkrivajo: odmrli les je zaklad za raznolikost rastlin!

13. marca 2025 je podporno združenje Neuburg Auenzentrum počastilo izjemno diplomsko nalogo Floriana Knülleja. Diplomant geografije na katoliški univerzi Eichstätt-Ingolstadt je svojo raziskavo osredotočil na pomen mrtvega lesa za rastlinsko raznolikost. Ta študija je bila izvedena v Donauauwaldu med Neuburgom in Ingolstadtom, območju, za katerega je značilna bogata flora in favna.

Knülle je analiziral nenaseljen in poseljen mrtev les ter preučil lokacijske dejavnike, ki igrajo vlogo na območjih brez živih bitij. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam v vegetaciji mrtvega lesa v okolju potoka, predvsem med lokacijami ob bregovih in izmenjujočih se vodnih conah. Da bi dosegel zanesljive rezultate, je Knülle na terenu zbral obsežne podatke, ki so bili nato ovrednoteni s statističnimi metodami in trenutnimi bazami podatkov.

Rezultati in pomen raziskave

Rezultati študije so pokazali, da ima odmrli les visoko ekološko vrednost za vaskularne rastline. Identificirane so bile edinstvene rastlinske združbe, ki so posebej bogate z vrstami v primerjavi z drugimi značilnimi poplavnimi območji. Te ugotovitve so prelomne, saj je bilo do zdaj malo podatkov o rastlinski kolonizaciji mrtvega lesa v vodi. Nagrada podpornega združenja za Knüllejeve raziskave znaša 500 evrov in je bila podeljena za posebno inovativno raziskovalno delo.

Profesorica dr. Barbara Stammel, mentorica Knüllejeve diplomske naloge, v svojih pripombah poudarja pomen tega raziskovalnega dela. Pravi: "Tukaj vstopamo na novo znanstveno ozemlje." Zbrani podatki so dragocena osnova za prihodnje raziskave in so zelo pomembni za ohranjanje narave.

Odmrl les v gozdu in njegova ekološka vloga

Mrtvi les je v zadnjih nekaj stoletjih v naših gozdovih prevzel dramatično drugačno vlogo. V preteklosti je bil delež odmrlega lesa v pragozdovih v Srednji Evropi na splošno visok in je bil ocenjen na okoli 10–30 odstotkov lesne biomase. Danes pa je delež odmrlega lesa v gospodarskih gozdovih le še od enega do treh odstotkov. To je predvsem posledica intenzivne gozdne rabe, ki služi gospodarskim interesom in predvideva naravne procese staranja in odmiranja dreves.

Za ohranjanje gozdne narave je pomembno izvajati ciljno »ravnanje z mrtvim lesom«, da bi trajnostno spodbujali strukture mrtvega lesa. Da bi preprečili izgubo teh pomembnih habitatov, sta predlagani dve strategiji gospodarjenja: kompromis med skoraj naravno rabo gozdov in integracijo ukrepov za ohranjanje odmrlega lesa v gospodarjenih gozdovih ter popolna zaščita območja v izbranih gozdovih brez rabe gozdov. Te strategije so ključne za zagotavljanje biotske raznovrstnosti v gozdovih v prihodnosti.

Na splošno nagrada Floriana Knülleja kaže, kako pomembne so predane in inovativne raziskave na področju ekologije. Rezultati njegove diplomske naloge bi lahko dragoceno prispevali k ohranjanju in promociji mrtvega lesa kot habitata.

Za več informacij o mrtvem lesu in njegovem pomenu za biotsko raznovrstnost deutschewildtierstiftung.de biti obiskan.

Podrobnosti o nagradi Floriana Knülleja najdete na spletni strani Katoliška univerza Eichstätt-Ingolstadt.