Volk ali človek? Nova spoznanja o sobivanju v Švici!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Verena Schröder je nagrajena za svojo disertacijo na KU Ingolstadt. Tema: Odnosi med človekom in volkom v Švici.

Verena Schröder wird für ihre Dissertation an der KU Ingolstadt ausgezeichnet. Thema: Mensch-Wolf-Beziehungen in der Schweiz.
Verena Schröder je nagrajena za svojo disertacijo na KU Ingolstadt. Tema: Odnosi med človekom in volkom v Švici.

Volk ali človek? Nova spoznanja o sobivanju v Švici!

Verena Schröder je nedavno prejela nagrado VGDH 2025 za svojo disertacijo "Odnosi med človekom in volkom v alpski kulturni krajini. Transakcije, intra-akcije in resonance: več kot človeška geografija povezave". Izjemno delo je bilo napisano v delovni skupini za humano geografijo na KU. Diplomsko delo je bilo nagrajeno z najvišjo oceno summa cum laude in prikazuje, kako vrnitev volkov v Švico odpira nove poglede na sobivanje ljudi in živali.

Schröder, ki je od leta 2017 do 2024 delal kot raziskovalni asistent na KU, trenutno dela na področju razvojnih in trajnostnih raziskav na Univerzi v Innsbrucku. Njena raziskava se osredotoča na medsebojne odnose med človekom in volkovi ter se osredotoča predvsem na čustvena doživetja, ki igrajo pomembno vlogo v razpravah o vrnitvi volkov. "Čustvene izkušnje so ključnega pomena za razumevanje konfliktov družbenega okolja," pojasnjuje Schröder. Njena diplomska naloga nas spodbuja k ponovnemu razmisleku o odnosu med človekom in volkovi ter drugimi živimi bitji.

Novi metodološki pristopi

Schröderjeva je v svoji disertaciji uporabila inovativne metode, ki so bile razvite iz antropocentrično-kritične perspektive. Sem spadajo nagovarjanje, pripovedovanje zgodb, osredotočeno na živali, ter veččutne in vizualne metode. Osrednji element je razvoj skupnega stripa. Ta strip, ki je bil predstavljen na razstavi kot multisenzorna izkušnja z glasbo v ozadju, želi narediti več kot človeške pripovedi čustveno oprijemljive. Strip pomaga pri doseganju širšega kroga bralcev in poveča prepoznavnost znanstvenih rezultatov ter deluje kot orodje znanstvenega komuniciranja.

Terensko raziskavo so izvedli na švicarskem območju Calanda, kjer od leta 2012 živi trop volkov. Schröderjeva je med bivanjem v kočah opazovala interakcije med ljudmi, volkovi in ​​drugimi živalmi. Te opazovalne študije so del njihovega pristopa k zajemanju družbenih odmevov in čustvenih reakcij na prisotnost volkov. »Sožitje je treba razumeti predvsem kot telesno prakso,« piše v disertaciji.

Raziskovalni projekti in vizije prihodnosti

Projekt vrnitve volkov v kulturno krajino, ki ga vodi Schröder, financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG). Ne preučuje le sprejemanja volkov, ampak tudi dvomi o mejah v razpravi o volkovih. Schröder poudarja, da se prejšnje razprave pogosto osredotočajo na dobro počutje domačih živali in tako zožijo pogled na zapletene interakcije med ljudmi in živalmi.

Teoretična podlaga njenega dela vključuje klasični pragmatizem Johna Deweyja kot tudi agentialni realizem Karen Barad in resonančno teorijo Hartmuta Rosa. Ti teoretični pristopi ponujajo nedualistični okvir, ki se osredotoča na medsebojne povezave med ljudmi, živalmi in njihovim materialnim okoljem.

Schröderjeva z diplomsko nalogo in spremljajočimi projekti razvija osnovo sobivanja, ki temelji na povezovanju namesto nadzora. Njeno delo želi spodbujati razumevanje nedoločenosti volkov in ustvarjati nove oblike živahnosti in samoučinkovitosti. Knjigo za disertacijo je izdala založba Transcript-Verlag in je na voljo v odprtem dostopu, da bi dosegla čim več bralcev in še bolj pospešila razpravo o odnosih med človekom in volkom.